"Mladi so premalo slišani in objektivno prikrajšani za uveljavljanje svojega družbenega statusa. So neizkušeni in interesno razpršeni (upokojenci imajo ravno nasproten profil), posledica pa je šibka zavest o potrebi po vlaganju v mlade kot naložbi," poudarja Debeljak.
Kljub temu obstajajo mehanizmi, ki (tudi finančno) podpirajo mlade, ki si želijo biti aktivni pri reševanju družbenih problemov ali želijo sami izvedeti čim več. Zavod Movit denimo te dni po Sloveniji predstavlja evropske programe za sofinanciranje mladinskih projektov in pobud z evropskim denarjem. Samo v okviru programa Mladi v akciji so tako lani 126 projektom dodelili skupaj več kot 1,4 milijona evrov, v projektih pa je sodelovalo kar 1760 udeležencev. Če omenimo le nekaj dobrih praks: neformalna skupina Mavrica, ki združuje trinajst mladih, je leta 2008 razdelila več tisoč platnenih nakupovalnih vrečk, da bi tako dvignila zavest ljudi o varovanju okolja; v športnem društvu Rudar Kanižarica so oblikovali nacionalno mladinsko pobudo, da bi oživili rudarsko pot med Butorajem in Kanižarico; številne organizacije so priredile delavnice, na katerih so se mladi posvečali aktualnim družbenim problemom. Med najbolj uspešnimi letos je projekt Srečati, doživeti in raziskovati naravo v izobraževanju, v okviru katerega bodo praktiki in akademiki iz Evrope raziskovali različne načine učenja v naravi.
V zavodu Movit sicer opažajo vsako leto več zanimanja za sofinanciranje projektov, ki jih pripravljajo mladi oziroma za mlade. Veliko projektov pripravlja tudi Mladinski svet Slovenije (MSS), ki je krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij. Njegov predsednik Kamal Izidor Shaker pojasnjuje, da so njihovi projekti večinoma naravnani tako, da spodbujajo mlade in mladinske organizacije k samostojnosti, izražanju stališč, kritičnemu razmišljanju, družbeni angažiranosti, vključevanju v procese odločanja ali pa k promociji vrednot in stališč, ki so jih že pripravili v MSS. Mladi so v teh projektih vedno udeleženci, hkrati pa tudi izvajalci. Največ zanimanja je za njihov največji, tradicionalni projekt Prostovoljec leta, pri katerem vsako leto izbirajo najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte. V natečaj se tako vsako leto prijavi okoli 200 posameznikov in organizacij. Lansko leto so začeli posebej izbirati tudi naj mladinskega voditelja in mladinski projekt.
Mladi imajo ideje za reševanje družbenih problemov
Mladostniki očitno radi sodelujejo v različnih mladinskih združenjih. V organizacije, ki so članice MSS, je namreč vključenih več kot 70.000 mladih. Shaker pojasnjuje, da se včlanijo predvsem zato, da se jim "nekaj dogaja", da se družijo, spoznavajo nove ljudi, da lahko pripravljajo različne projekte, pridobivajo znanje in izkušnje ter izražajo svoja prepričanja. Mladi, ki pridejo na dogodke MSS, so, kot poudarja Shaker, običajno visoko motivirani za razprave in projekte z aktualnih področij.
Majda Jus Ašič, šolska psihologinja na Gimnaziji Vič, opaža, da mladi danes svet, v katerem živijo, ocenjujejo skozi svoje oči, ki vidijo v prihodnost. Kritični so zlasti do našega odnosa do narave in do problemov v družbi. "Imajo veliko ustvarjalnih idej, kako postaviti stvari na pravo mesto, žal pa niso skupina, ki bi bila zanimiva politikom, zato njihov glas nima veljave," opozarja Jus-Ašičeva, ki meni, da je vključevanje mladih v družbena dogajanja odvisno od vzgoje in naravnanosti družine.
Za mlade, kot pravi, velja, da jih politika ne zanima, vendar pa bi bili po njenem prepričanju aktivnejši, če bi jim bili naši politiki za zgled s strpnim, tolerantnim in spoštljivim odnosom do sogovornikov. "Tako pa se posvečajo svojemu 'delu' - učenju in pridobivanju znanja, veščin, spretnosti in kompetenc na različnih področjih, kamor se vključujejo v svojem prostem času," še dodaja Jus-Ašičeva, ki je tudi prepričana, da na mladih danes svet stoji. Po njenem je tako tudi prav, saj nas bodo prav mladi s svojim vizionarskim pogledom v prihodnost popeljali s seboj v lep in prijazen jutri.
Podobno meni tudi Kamal Izidor Shaker, ki pravi, da imajo mladi veliko idej za reševanje aktualnih družbenih problemov, vendar (pre)pogosto ostajajo preslišani ali pa se raje ne oglasijo. "Mi sami smo bili že večkrat deležni arogantnega odnosa s strani predstavnikov oblasti, ko smo predstavljali svoje pobude," opozarja Shaker. Če bi predstavniki oblasti mlade razumeli kot partnerje, ki jim s prve roke lahko predstavijo položaj mladih in predlagajo rešitve, in ne kot nekoga, ki samo "teži", bi po njegovem imeli oboji več od tega dialoga. Mladi pa bi, kot pravi, imeli predvsem več volje in poguma, da se oglasijo, ko je to potrebno.
Za sodelovanje ni več ovir
Direktor urada za mladino Peter Debeljak sicer zagotavlja, da so formalno sistemski pogoji za sodelovanje mladih vzpostavljeni. Poudarja, da so letos (končno) sprejeli tudi normativni okvir za ureditev mladinskega dela in mladinske politike v Sloveniji in da je napredek najbolj viden na lokalni ravni, kjer se vzpostavljajo mladinski centri. "Beležimo številne primere dobrih praks (recimo Velenje), hkrati pa je ogromno sivih lis, v katere je trenutno usmerjena naša energija," navaja Debeljak. Dodaja še, da tudi sam prek socialnih mrež spremlja zanimanje mladih in da so teme, ki prevladujejo, politične, gospodarske, športne in kulturne, torej je zmotno misliti, da mlade zanimajo zgolj moda, glasba in ljubezen. "Dokaz več, da generacije, ki prihajajo, niso tako izgubljene. Samo slišati jih je treba znati," dodaja Debeljak.
