Prav pri zadnji pa se nad ministrstvo po postopku pri izboru centrov odličnosti, zaradi netransparentnosti pri ocenjevanju projektov in razdeljevanju denarja na razpisih ARRS, kar je povzročilo precej negodovanj v znanstveno-raziskovalnih krogih, očitno spet zgrinjajo črni oblaki.

Med kandidati naravoslovno-matematičnih ved se je znašel tudi prof. dr. Vito Turk, čeprav je dobil samo dva od šestih glasov. Šestčlanska komisija je glasovala o petih kandidatih: prof. dr. Janezu Plavcu, prof. dr. Mladenu Franku, prof. dr. Damjani Rozman, prof. dr. Vitu Turku in akademiku prof. dr. Francetu Forstneriču. Po glasovih sodeč bi morali biti med kandidati Franko (6), Plavec (4) in Rozmanova (4). Turk in Forstnerič bi morala izpasti iz konkurence, saj sta dobila samo po dva glasova. Toda ne! Med kandidate naravoslovno-matematičnih ved se je namesto Rozmanove s štirimi glasovi uvrstil Turk z le dvema glasovoma.

Kako je to mogoče, nam uradno ni uspelo izvedeti. Neuradno pa so nam povedali, da se je posebna komisija prav zaradi "vztrajanja, da mora Turk priti med kandidate", sestala kar trikrat. Turka so "morali" uvrstiti na seznam zato, ker sta ga dva člana komisije napisala kot njunega prvega kandidata, medtem ko so Rozmanovo, sicer štirikrat, zapisali na tretje mesto. Kot je mogoče prebrati v zapisnikih sveta za znanost in tehnologijo, komisija kakšnih posebnih kriterijev o izboru ni imela. Medtem ko so se predsednik komisije Damijan Miklavčič, Janez Škrlec in Tamara Lah Turnšek strinjali, da mora biti sestava znanstvenega sveta "uravnotežena po spolu, geografsko in po tipih institucij, člani pa morajo biti sposobni sodelovanja, neizključevanja in morajo imeti sposobnost razumevanja kultur različnih znanosti", je Rado Bohinc povedal, da o teh kriterijih ni bil seznanjen in naj odločitve drugič sprejmejo na seji komisije, saj so "kadrovska vprašanja izredno občutljiva". Kako je v primeru glasoval Bohinc, ni znano, je pa dejstvo, da je Turk Bohinca kot nekdanjega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v intervjuju zelo pohvalil.

Čeprav so na seji sveta za znanost in tehnologijo predlagali tudi, naj se pri imenovanju članov znanstvenega sveta "presoja tudi osebna integriteta posameznikov", pa očitno vsaj pri odločitvi o Vitu Turku tega niso upoštevali. Nekateri člani komisije so namreč njegovi kandidaturi oporekali prav zaradi nesposobnosti za sodelovanje, zaradi izključevanja in celo nepotizma. V dilemi je bil tudi Gregor Golobič, ki je povedal, da bo tokrat "moral imenovati člane znanstvenega sveta", v prihodnosti pa se mu zdi pomembno, da bi preučili morebitni konflikt interesov, denimo, ali so člani znanstvenega sveta in upravnega odbora na razpisih res bolj uspešni od drugih. Golobič je na glas razmišljal tudi o tem, ali je "res treba upoštevati osebno integriteto kot varovalko, ali lahko ta osebni vidik minimaliziramo".

Kot je razvidno iz liste preferenčnih glasov, komisija pri kandidatih drugih ved ni imela težav in je izbrala tiste z največ glasovi. Koga od njih bo minister Golobič imenoval v znanstveni svet in kako bo odločil v primeru Turk, bo znano "v kratkem", kot so nam odgovorili na ministrstvu. Takrat bomo videli tudi, ali je pri svoji odločitvi upošteval nasvet komisije, ki mu je poleg kandidatne predlagala tudi preferenčno listo, na kateri pri naravoslovno-matematičnih vedah ni Turka, ampak Mladen Franko. Golobičevo odločitev lahko pričakujemo že prihodnji teden, najverjetneje pa do 9. junija, ko se bo znova sestal svet za znanost in tehnologijo. Mandat sedanjim članom znanstvenega sveta, iz katerega je protestno pred časom že izstopil prof. dr. Frane Adam, se izteče 28. junija.