Slovenija sodi v skupino držav, kjer učitelji odnose z učenci ocenjujejo nekoliko slabše kot v drugih državah čeprav hujših disciplinskih težav ne navajajo. Sodi pa tudi med tiste države, kjer ravnatelji poročajo o najmanjšem pomanjkanju šolskih virov, potrebnih za učinkovit pouk, je za Dnevnik povedal nacionalni koordinator raziskave TALIS na Pedagoškem inštitutu mag. Mitja Sardoč.
V Sloveniji nadpovprečen delež učiteljev meni, da učni proces ogroža verbalno nasilje učencev. V Sloveniji je po oceni ravnateljev takih učiteljev 46 odstotkov, povprečje v vseh 23 državah pa je 34, 6 odstotka. Manj od povprečja pa slovenski učitelji zaznavajo verbalno nasilje kolegov (v Sloveniji 13 odstotkov, povprečje je 17 odstotkov). Zanimivo je, da droge ali alkohol po oceni ravnateljev pri nas manj motijo pouk kot drugod. Na Irskem je posedovanje drog ali alkohola moteče za 15 odstotkov učiteljev, v Sloveniji le za 4,9 odstotka (povprečje je 10,7 odstotka).
Raziskava je tudi pokazala, da je delež učiteljic v primerjavi z učitelji pri nas višji od povprečja. Pri nas je 80-odstoten, povprečje je 69-odstotno. Za nedoločen čas je v povprečju zaposlenih 85 odstotkov učiteljev, v Sloveniji 82,5 odstotka.
Pozitivno izstopamo na področju stalnega strokovnega izpopolnjevanja, saj smo glede na delež učiteljev, ki se dodatno strokovno izpopolnjujejo, na visokem drugem mestu. Poveden podatek pa je ob tem, da naši učitelji pogosteje ocenjujejo, da potrebujejo dodatno izpopolnjevanje predvsem na področju disciplinskih in vedenjskih težav učencev ter na področju poučevanja učencev s posebnimi potrebami.
Ravnatelji slovenskih šol so glede na mednarodno povprečje pogosteje izpostavili, da odsotnost učiteljev z dela negativno vpliva na šolsko klimo. Pedagoško usposobljenost učiteljev so ocenili kot ustrezno, pozitivno pa ocenjujejo tudi zadovoljstvo s svojim delom in svojo učinkovitost.
