V Iniciativi zdravnikov od vlade med drugim pričakujejo transparentno porabo sredstev v zdravstvu in ureditev socialno pravičnega sistema zdravstvenega zavarovanja. Zahtevo iniciative, da vlada do 1. septembra pripravi socialno pravično prenovo zdravstvenega sistema, so podprli predstavniki vstajnikov, dela sindikatov in nekaterih strank. A čeprav se vsi strinjajo, da dosedanji način varčevanja zdravstvo uničuje, pa so njihove konkretne ideje, na primer glede prihodnosti zdravstvenega zavarovanja, raznolike.
Reševanje zdravstva pred kolapsom
»Sistem je pred kolapsom,« se z zdravniki strinja Uroš Lubej iz Vseslovenske ljudske vstaje. Zahteva po socialno pravični prenovi zdravstva po njegovem sledi zahtevam protestov na začetku leta, torej prizadevanjem za ohranitev skupnega dobrega. »Trojka je grozila, da bo prišla, če ne bomo reševali bank. Zagotovo pa ne bo prišla, da bi rešili zdravstveni sistem. To moramo storiti sami, izkušnje pa nas silijo k realizmu. Doslej so skušale zdravstveni sistem reformirati tri vlade; ni se zatikalo pri ministru za zdravje, ampak pri ministru za finance,« je spomnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Z akcijo za ohranitev javnega zdravstva se tako obračajo na vlado kot celoto in na premierko Alenko Bratušek. Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije se ob tem boji, da je dosedanje ogrožanje javnega zdravstva namerno ter da sta cilj njegovo razsutje in privatizacija. Pristavil je, da je slovensko zdravstvo racionalnejše od sistemov, ki temeljijo na zasebništvu, res pa bo treba vzpostaviti boljši odnos do javnega denarja zanj. Akcijo za ohranitev javnega zdravstva so včeraj med drugimi podprli tudi Igor Koršič (DSP in KOKS), Remzo Skenderović (Srp) in Peter Petrovčič (gibanje VLV).
Čeprav se pobudniki protestov strinjajo o glavnih ciljih, pa se razhajajo glede bodoče ureditve zdravstvenega zavarovanja. V Iniciativi zdravnikov se zavzemajo za združitev Vzajemne z Zavodom za zdravstveno zavarovanje v nacionalno zavarovalnico in za ukinitev sedanje oblike dopolnilnega zavarovanja. Omenjajo možnost, da bi za obvezno zdravstveno zavarovanje poleg nacionalne skrbele tudi druge zavarovalnice. »Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je misija nemogoče, če sedanjim dopolnilnim zavarovalnicam ne nudimo nič. Ta lobi je močan in prepleten s slovensko politiko,« je dejal predstavnik iniciative Danijel Bešič Loredan. Predsednik stranke Trs Matjaž Hanžek se, nasprotno, ne strinja, da bi lahko za osnovno zavarovanje skrbele tudi zasebne zavarovalnice. Te delujejo zaradi dobička, zato bi skušale med zavarovance vključiti čim več ljudi z višjimi dohodki, predvideva. Tako bi dobile nesorazmeren delež prihodkov v primerjavi z nacionalno zavarovalnico, je opozoril, hkrati pa bi imele nižje stroške, saj revnejši pogosteje obolevajo. Zasebne zavarovalnice bi smele skrbeti kvečjemu za nadstandard, meni Hanžek.
Možnost, da bi za obvezno zavarovanje skrbelo več zavarovalnic in bi zdravstvena blagajna tako dobila konkurenco, je sicer predvidevala koalicijska pogodba Janševe vlade. Že kmalu pa je bila deležna pomislekov, da bi takšno drobljenje vodilo v večje stroške in da v majhni državi ni smiselno. Tudi takratni in sedanji minister za zdravje Tomaž Gantar je dal že na začetku svojega prvega mandata vedeti, da je do te ideje skeptičen.
Zahteve zaostrujejo tudi družinski zdravniki
Svoje zahteve pa zaostrujejo tudi družinski zdravniki. Trenutno njihovi pacienti podpisujejo peticijo za ohranitev družinske medicine, sami pa napovedujejo protest v obliki pogostejšega pošiljanja bolnikov k specialistom oziroma v bolnišnice. Mnoge njihove zahteve ne bi terjale niti centa, zato ni razlogov, da bi jih politika zavračala, je poudaril predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič. »Zastonj« bi na primer bilo zmanjšanje administracije, na primer s tem, da bolniku do tretjega dne bolniške ne bi bilo treba k zdravniku. Prav tako bi bilo po njegovih besedah zelo lahko postaviti ciljno omejitev 1500 pacientov na enega zdravnika (toliko bi znašal predlagani glavarinski količnik, ki pa je delno odvisen tudi od starosti pacientov).
Osnovnemu zdravstvu bi bilo treba dati večjo veljavo, je dodal Muževič, saj ceno pomanjkanja družinskih zdravnikov plačujejo bolniki. S pomanjkanjem časa za posameznega bolnika je na primer povezano prepozno odkrivanje raka, zaradi česar so možnosti za uspešno zdravljenje manjše, je ponazoril. »Posledica tega so prezgodnje smrti, zaradi preobremenjenosti pa prezgodaj umirajo tudi družinski zdravniki. Če v krizi ne bomo postavili zdravih temeljev, se bo ta samo še nadaljevala. Pasivnosti politike ne razumem.« Za ureditev dela v družinski medicini se je zavzela tudi Iniciativa zdravnikov s podporniki.
