Na politično prizorišče vstopa nova stranka Solidarnost, ki združuje tri vstajniška gibanja: Vseslovensko ljudsko vstajo, Odbor za pravično in solidarno družbo ter Mrežo za neposredno demokracijo. Kot napovedujejo ustanovitelji, ima stranka dva temeljna cilja. Prvi je prizadevanje za demokracijo in zoperstavljanje avtoritarnemu načinu vladanja, drugi pa graditev solidarnosti in socialne pravičnosti kot alternative neoliberalni ideologiji. Že uvodne korake nove stranke pa spremlja vrsta težav: neuspešno iskanje prepoznavnega in karizmatičnega predsednika, različni pogledi, koliko naj bodo izpostavljene v preteklosti že strankarsko dejavne osebe, kako preprečiti, da bi se katero od združujočih se gibanj počutilo neenakopravno...
Predsedstvo, sestavljeno iz treh članov
Ustanovitelji Solidarnosti so se po naših informacijah trudili, da bi k vodenju stranke pritegnili katero od v javnosti široko prepoznavnih, a doslej politično ne preveč izpostavljenih oseb, pod vodstvom katere bi stranka uspešno nagovarjala volilce. Tako so k sodelovanju vabili nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa in ustavnega pravnika Mira Cerarja, ki pa vodenja Solidarnosti nista želela prevzeti. Kot ocenjujejo v nastajajoči stranki, sta njihovo ponudbo zavrnila, ker se v njihovem projektu nista najbolj prepoznala oziroma sta presodila, da to ni projekt, v katerega bi se splačalo vložiti svoje ime. Eden od razlogov naj bi bil tudi v tem, da sama ustanavljata svoji skupini. Ob tem v Solidarnosti dodajajo, da ne bodo sledili že obstoječi strankarski paradigmi, po kateri je stranka enako njen predsednik. »Smo proti na pol kraljevskim klanjanjem predsedniku ali gospodu. Ker se v stranko združuje več skupin, moramo delovati pluralno,« razmišljajo. Tako so se odločili, da bo do naslednjega kongresa stranko vodilo predsedstvo, sestavljeno iz treh članov. Vanj naj bi na današnjem ustanovnem kongresu na zaprti listi izvolili Uroša Lubeja, Damjana Mandelca in Marino Tavčar Krajnc.
Neuspešni so bili tudi poskusi, da bi se Solidarnosti pridružile nekatere že obstoječe zunajparlamentarne stranke, na primer TRS, Demokratična stranka dela (DSD)... Kot nam je dejal Matjaž Hanžek, je bila ideja sogovornikov iz Solidarnosti, da se TRS razpusti in ustanovi skupna nova stranka, zanje nesprejemljiva. »Smo za povezovanje v koalicijo na osnovi skupnih ciljev, ne vem pa, zakaj bi se po dveletnem delu združili z nastajajočo stranko,« je dodal predsednik TRS. Tudi v Solidarnosti so, kot pravijo, odprti za koalicijsko povezovanje z zunajparlamentarnima TRS in DSD pa tudi s Šoltesovo in Cerarjevo skupino v smislu oblikovanja slovenske Sirize.
Dvomi o dobro izbranem času za ustanavljanje stranke
Politični analitiki ocenjujejo, da čas, ki ga je Solidarnost izbrala za vstop na strankarsko prizorišče, ni dobro premišljen. Parlamentarne volitve očitno niso zelo blizu in ustanovni potencial nove stranke lahko do tedaj že bistveno zbledi. Še toliko bolj, ker na njenem čelu ni karizmatičnega voditelja z vplivom. Tudi v Solidarnosti so imeli po naših informacijah glede termina ustanovitve različne poglede. A je prevladala ocena, da se zgodba zelo uspešnega ustanavljanja stranke tik pred volitvami, ki smo ji bili priče pred dvema letoma, ne bo ponovila. Pa tudi, da si državljani na političnem prizorišču že sedaj želijo nekaj novega, na kar naj bi kazale tudi različne ankete.
Avtorji javnomnenjske ankete Politbarometer so v novembrsko meritev, ki je zajela vzorec 835 anketirancev, vključili tudi vprašanje, ali bi podprli stranko Solidarnost, v katero se bodo združila »tri najvidnejša protestniška gibanja« in ki se bo »zavzemala za solidarno in pravično družbo«. Slaba polovica vprašanih (44 odstotkov) je odgovorila pritrdilno, slaba tretjina (30 odstotkov) pa stranke ne bi podprla. Naklonjenost novi stranki so še zlasti izrekli najmlajši (do 30 let), srednje izobraženi, zaposleni v gospodarstvu, dijaki, študenti, brezposelni, vprašani z območja Ljubljane in Maribora, levo (samo)opredeljeni... »Takšna podpora nakazuje prevladujoče nezaupanje v sedanje parlamentarne stranke in zavzemanje za globoke spremembe v delovanju političnega sistema. V zavesti ljudi torej lani sproženo vstajniško gibanje ni zamrlo. Seveda izmerjena stopnja podpore takim novim strankam še ne pomeni, da bi te na volitvah dejansko vstopile v parlamentarni prostor s tako visoko podporo,« ocenjujejo avtorji raziskave Politbarometer.
Spomnimo, da so javnomnenjske raziskave velik uspeh napovedovale tudi stranki TRS, ki je bila ustanovljena pred zadnjimi (predčasnimi) državnozborskimi volitvami. Po javnomnenjski anketi, ki jo je Ninamedia opravila v začetku oktobra 2011, volitve pa so bile dva meseca kasneje, bi namreč Hanžkovo stranko volilo kar 8,9 odstotka vprašanih. Vendar pa je TRS tudi zaradi lastne napake (volilna komisija ji je zaradi premajhnega števila kandidatk zavrnila listo v enoti Ljubljana Center, s čimer je izpadla tudi iz soočenj na javni RTVS) in zaradi ustanovitve Jankovićeve in Virantove liste na volitvah prepričala zgolj 1,22 odstotka volilcev.
