Onkološki inštitut in druge bolnišnice naj ob zastarelih pravicah zaposlenih na račun sevanja ukrepajo same, je poudaril notranji minister Gregor Virant. Po njegovem tudi ni smiselno, da zaposlenim, ki imajo na ta račun krajše delovnike, omogočajo popoldansko opravljanje istih del pri drugih delodajalcih.
Da je Slovenija pri ugodnostih zaposlenih v zdravstvu na račun sevanja unikum v Evropi, potrjujejo podatki Uprave za varstvo pred sevanji. Medtem ko izpostavljenost sevanju v Sloveniji pomeni 36-urni delovni teden in do 15 dni dodatnega dopusta, dodatne dopuste za te zaposlene poznajo le še v Grčiji in na Češkem, navajajo na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. V osrednji ustanovi za zdravljenje raka ima zaradi sevanja skrajšane delovnike kar 241 od 961 zaposlenih.
Kot smo že poročali, lahko zaposleni, ki imajo v tej in drugih bolnišnicah zaradi zaščite pred sevanjem krajši delovnik, v praksi isto delo popoldne opravljajo pri drugih delodajalcih. Svet Onkološkega inštituta je minuli teden ocenil, da posameznikov nima smisla kaznovati z odrekanjem soglasij za popoldansko delo. Namesto tega je opozoril, da je treba problem rešiti na sistemski ravni, kar vodstvo bolnišnice sicer ugotavlja že dolgo. Omenjene pravice omogoča kolektivna pogodba za zdravstveno dejavnost, zaradi omejitev pri zaposlovanju pa so v zadnjem času skrajšani delovniki in podaljšani dopusti za vodstva bolnišnic vse bolj moteči.
»Prelaganje odgovornosti«
Virant je včeraj poudaril, da so pravice na račun sevanja predvidene za primere, ko na posameznih delovnih mestih prihaja do dejanske nevarnosti za zdravje. Če ocenjujejo, da so se okoliščine spremenile, so po njegovem na potezi vodstva bolnišnic. Kadar ugodnosti na posameznem delovnem mestu ne odražajo (več) nevarnosti zaradi sevanja, lahko po Virantovih besedah namreč takoj spremenijo sistemizacijo. Tako lahko, če so v konkretnem primeru neutemeljeni, odpravijo tudi skrajšane delovnike. »Ni potrebe, da bi zaradi tega spreminjali kolektivno pogodbo. Pozive, naj ukrepa vlada, vidim kot prelaganje odgovornosti,« nam je povedal.
Po dvajsetih letih v vnovično merjenje sevanja?
V Združenju zdravstvenih zavodov nasprotno menijo, da bi se morala prevetritve in posodobitve pravic na račun sevanja lotiti vlada. »Sedanji predpisi izhajajo iz obdobja, ko so aparature bolj sevale. Prav bi bilo, da se rezerve poišče tudi na tem področju. Res pa gre za občutljivo področje, ki ga bo treba spreminjati tehtno, z argumenti in usklajeno s sindikati,« je poudaril direktor združenja Metod Mezek. Ob tem ko v zdravstvo priteka vse manj denarja, pa se bo morala vlada ob iskanju dodatnih virov financiranja že letos lotiti tudi pravic iz kolektivnih pogodb, pričakuje Mezek.
Sedanji predpisi so zastareli, se strinja generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin, tudi po njegovem pa bi lahko to vprašanje odprla vlada. Dosedanji poskusi, da bi to uredili na ravni bolnišnic, so se namreč končali z upori zaposlenih. »Zlasti Onkološki inštitut, kjer veljajo za okoli tretjino zaposlenih, zaradi teh predpisov težje deluje. Del teh bonitet bi bilo treba ukiniti oziroma na novo ovrednotiti. To bi morali storiti na osnovi analize, verodostojnih podatkov o količini sevanja, ki je niso merili že vsaj dvajset let, in upoštevanja prakse v drugih evropskih državah. Že to, da ti zaposleni hodijo ob skrajšanih delovnikih v matični ustanovi delat še drugam, kaže, da je nekaj narobe in da so sedanje norme preohlapne,« je dodal Fakin.
