Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) že tretjič v letu in pol spreminja zakon o kmetijskih zemljiščih in drugič tudi določbo, ki ureja brezplačen prenos kmetij, zemljišč in gozdov prek darilnih pogodb. Maja lani so promet s kmetijskimi zemljišči prek darilnih pogodb omejili, saj so bile v praksi pogosto predmet zlorab, toda z novo spremembo zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, se krog upravičencev, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije sklene darilno pogodbo, znova širi. To pravico naj bi dobile tudi verske skupnosti. »Sklep, da gre pri tem le za prikrito pomoč Rimskokatoliški cerkvi (RKC), ki je med verskimi skupnostmi 'bog in batina', se ponuja sam od sebe,« meni Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).
»Eden ključnih problemov slovenske kmetijske politike je, da se 80 odstotkov kmetijskih zemljišč proda mimo v zakonu zapisanega prednostnega vrstnega reda. Zdajšnji zakon o kmetijskih zemljiščih se zelo vešče izigrava tako, da se 80 odstotkov zemljišč podari z darilnimi pogodbami, za katere vemo, da so v velikem delu fiktivne, saj Slovenci nismo tako radodarni, da bi toliko premoženja nekomu podarili, predvsem ne tistim, s katerimi nismo v sorodstvenem razmerju,« je leta 2010 opozoril (takrat še v vlogi poslanca) Franc Bogovič, ki je zdaj kmetijsko-okoljski minister.
S kom je mogoče skleniti darilno pogodbo
Po veljavnem zakonu o kmetijskih zemljiščih lahko lastnik sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetije, le z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroki oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami, vnuki oziroma vnukinjami, z zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije, in z lokalno skupnostjo ali državo. Vsi drugi lahko do kmetije, kmetijskega zemljišča ali gozda pridejo le tako, da ga kupijo, a pri tem velja prednostni vrstni red, ki je prav tako predpisan z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Na MKO, katerega minister je Franc Bogovič, zdaj menijo, da je treba med upravičence za sklenitev darilne pogodbe, katere predmet je kmetijsko zemljišče, vključiti tudi bratranca, sestrično, zunajzakonskega partnerja tete ali strica, pastorko, verske skupnosti... Verske skupnosti zato, »ker se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih je država prepoznala kot splošno koristne« in ker »smo s strani nekaterih posameznikov oziroma članov verskih skupnosti prejeli pobude za takšno ureditev«, so nam pojasnili na kmetijsko-okoljskem ministrstvu.
Pobožne želje
Toda MKO je prejelo (prvič 12. junija letos) tudi dve pobudi CNVOS, naj med možne upravičence, s katerimi lastnik kmetijskega zemljišč sme skleniti darilno pogodbo za to zemljišče, uvrsti tudi druge vsesplošno koristne organizacije, a ju je prezrlo. Gre za okoli 4900 slovenskih društev, zavodov in ustanov (rdeči križ, zveza prijateljev mladine, planinska zveza, gasilska zveza, Unicef...), ki jim je država priznala poseben status delovanja v javnem interesu in jih je stokrat več kot verskih skupnosti (teh je 43).
Goran Forbici ugotavlja, da je bila ta njihova pobuda le pobožna želja. To, da bodo verske skupnosti lahko dobile darila v obliki kmetijskih zemljišč, pa se mu zdi sporno vsaj z dveh vidikov. Prvič zato, pravi, ker sploh ni jasno, ali verske skupnosti zares delujejo v javno dobro (primer negospodarnega ravnanja cerkve v zgodbi o mariborskih zvonovih), in drugič zato, ker gre po njegovi oceni za odkrito navijaštvo do RKC, saj se je kar 1,1 milijona Slovencev v zadnjem štetju opredelilo za katolike. »Naslednji na seznamu so muslimani in pravoslavci z okoli 50.000 verniki na skupnost, potem še evangeličani, ki jih je manj kot 30.000. Preostalo je drobiž, ki se komaj meri v tisočih. RKC tu nima resne konkurence,« meni Goran Forbici.
Čestitke za izvirnost
Naš sogovornik priznava, da je vladi treba čestitati za izvirnost: »Če bi malo špekulirali, bi lahko sklenili, da gre pri predlagani zakonski spremembi za izredno izvirno kompenzacijo za posesti, ki so jih RKC v zadnjih letih zaplenile banke zaradi zlomov Zvonov. Drugače rečeno: 'via novi zakon' bi bilo mogoče sanirati del izgub zemljišč, ki jih je mariborska škofija izgubila, ko je Zvonu odcingljalo. Novi zakon bi tako omogočil, da se to zemljo kot darilo vrne Cerkvi brez dodatnega kreativnega računovodstva, ki ga s sabo potegne dvosmerno kupovanje in prodaja.«
Na MKO zagotavljajo, da predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih še ni strokovno usklajen, zato tudi krog upravičencev za sklenitev darilne pogodbe po tem zakonu še ni dokončen. Ocenjujejo, da ga bodo zaradi zahtevne vsebine na vlado poslali konec januarja 2013, državni zbor pa naj bi ga – kot običajno – obravnaval po skrajšanem postopku.
