»Nikakor si ne moremo privoščiti, da bi 7. maja sprejeli kakšno neumno odločitev. Če bi državni zbor vpis fiskalnega pravila v ustavo takrat zavrnil, bi bila to usodna napaka, ki bi pomenila izgubo gospodarske suverenosti države,« je prepričan prvak SLS Franc Bogovič, zato nasprotuje tudi možnosti, da bi državni zbor besedilo ustavnega zakona, s katerim bi Slovenija v ustavo vpisala fiskalno pravilo oziroma limit javnih izdatkov, vrnil v ponovno odločanje ustavni komisiji.
Odstopanje od fiskalnega pravila
Če bi bil predlagani ustavni zakon sprejet (državni zbor je odločanje o njem odložil na 7. maj), bi morala Slovenija že pri pripravi proračuna za leto 2015 uporabiti fiskalno pravilo, kar pomeni, da bi morala uravnotežiti javne finance oziroma proračunske prihodke in odhodke. Mnogi so prepričani, da državi zaradi velike zadolženosti to ne bi uspelo, kar bi lahko vodilo v ustavno obtožbo predsednika vlade. SLS zato v 5. členu predlaganega izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu predvideva izjemne okoliščine, zaradi katerih bi lahko izdatki državnega proračuna presegli prihodke in torej odstopali od fiskalnega pravila.
V tem primeru bi morala država primanjkljaj v proračunu pokriti najkasneje v prihodnjih treh letih, med izjemne okoliščine pa bi (poleg hujših posledic naravnih nesreč) sodilo tudi obdobje resnega gospodarskega upada. Odstopanje od fiskalnega pravila bi bilo treba v tem primeru urediti s posebnim zakonom, ki bi ga državni zbor sprejel z dvotretjinsko večino.
Bo SLS popustila glede lastništva bank?
V SLS poudarjajo, da je bistvo njihovega zakonskega predloga, da uveljavitev fiskalnega pravila ne pomeni nujno uravnoteženega proračuna že do leta 2015, če bi bila Slovenija takrat še v recesiji. To naj bi po Bogovičevi oceni prepričalo tudi poslance SD in PS, ki so do vpisa fiskalnega pravila v ustavo za zdaj zelo zadržani. »V SLS predlagajo zakonsko podlago, s katero bi lahko dve tretjini poslancev legalizirali prekomerno trošenje. Njihov predlog predstavlja korak naprej pri omejevanju prekomernega trošenja, saj bi velike luknje v državnem proračunu lahko potrdili dve tretjini poslancev, danes pa lahko to stori že navadna večina poslancev,« je osnutek izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu ocenil vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Jani Möderndorfer, vodja poslancev PS, včeraj z vsebino tega zakona še ni bil seznanjen, je pa spomnil, da so se na zadnjem sestanku političnega vrha s premierko Alenko Bratušek dogovorili, da bodo počakali na sveže izračune finančnega ministrstva o stanju javnih financ in potem znova sedli za skupno mizo. Sestanek vseh parlamentarnih strank naj bi bil prihodnji teden.
Vrh Slovenske ljudske stranke pa bo imel danes v Celju strateški posvet, na katerem naj bi v petih delovnih skupinah (javne finance, gospodarstvo, kmetijstvo, okolje in kohezijska sredstva, sociala in zdravje, pravna država ter vzgoja in izobraževanje) pripravili nabor ukrepov za izhod Slovenije iz krize. Stranka bo ob tej priložnosti svoj program najverjetneje prilagodila novim gospodarskim razmeram. Po naših informacijah naj ne bi več vztrajala, da mora država v bankah in zavarovalnicah ohraniti 25-odstotni delež in eno delnico. Spomnimo, to je bilo zapisano v koalicijski pogodbi Janševe vlade, ki je takšno določilo želela črtati iz nje, vendar sta se takrat SLS in DeSUS temu uprla. »Najprej je treba ustanoviti slabo banko in nanjo prenesti slabe terjatve. Šele takrat se bomo lahko pogovarjali o prodaji največje banke, kajti takšne, kot je, ne more nihče prodati,« je decembra 2012 zatrjeval takratni predsednik SLS Radovan Žerjav.