Padec potrošnje ne govori v prid dvigu DDV

Slovenija med rekorderkami po padcu potrošnje

Možnost dviga DDV preigravajo vsakokratne vlade, in medtem ko je večina držav članic Evropske unije v zadnjih treh letih stopnje DDV že zvišala, je Slovenija ena od sedmih držav Unije, ki tega (še) ni storila. Omenjeno primerjavo pogosto uporabljajo zagovorniki dviga DDV, ki vidijo v tem pogosto edino možnost za dodatne proračunske vire. Nasprotnikom dviga DDV pa gre veliko bolj na roko primerjava potrošnje Slovenije z drugimi državami Unije.

Medtem ko je februarja obseg trgovine na drobno v Uniji v primerjavi z januarjem ostal nespremenjen, je v Sloveniji upadel za dva odstotka. Višji padec sta na mesečni ravni imeli le Estonija in Francija. Tudi pri primerjavi obsega trgovine na drobno na letni ravni so bili slovenski trgovci med večjimi poraženci. Če je Unija v primerjavi s februarjem lani doživela 0,2-odstotni padec, je Slovenija 3,6-odstotnega. Mesec prej je Slovenija na letni ravni dosegla največji, 7,6-odstotni padec trgovine na drobno med vsemi državami Unije.

Padanju potrošnje ni videti konca, kar pa glede na napovedi tudi ni presenetljivo. Ko je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) aprila lani preučeval vpliv dviga DDV za eno odstotno točko, je predpostavljal, da podjetja in potrošniki svojega obnašanja ne bodo bistveno spremenili. A po podatkih republiškega statističnega urada je bilo aprila lani v Sloveniji 89.000 brezposelnih, januarja letos pa je bilo brez dela 35.000 ljudi več. Umar je hkrati izračunal, da bi dvig osnovne, višje stopnje DDV z 20 na 21 odstotkov v državni proračun prispeval 120 milijonov evrov, prispevek k inflaciji pa bi znašal 0,5 odstotne točke, a zgolj pod pogojem, da bi trgovci svoje cene zvišali za celoten dvig DDV.

Da si trgovci tega ob padcu prodaje, ki smo mu priče, ne bodo mogli privoščiti, izhaja iz ugotovitev Banke Slovenije, ki je nazadnje preigravala možne posledice dviga DDV. Centralni bankirji menijo, da bodo trgovci skušali preprečiti dodaten padec prodaje in del dviga DDV nadomestiti ali z zmanjšanjem svojih dobičkov ali pa dobičkov proizvajalcev.

Ves prenos DDV v cene je zaradi nizke cenovne elastičnosti in reguliranosti cen bolj verjeten pri cenah energentov, zaradi neelastičnega povpraševanja pa pri tobačnih izdelkih in alkoholnih pijačah. V Banki Slovenije so ugotovili, da bi se ob predpostavki, da država DDV zviša s 1. julijem letos, ob manjšem prenosu dviga davka na končne cene inflacija zvišala med 0,2 in 0,3 odstotne točke, v primeru višjega prenosa pa v povprečju za 0,5 odstotne točke.

Kakršen koli bi že bil vpliv potencialnega dviga DDV na končne cene in s tem na inflacijo, pa se tega scenarija zagotovo bojijo vsi delodajalci, katerih zaposleni bi prej ko slej zahtevali uskladitev plač z inflacijo. Da razmere podjetjem kljub morebitni višji inflaciji preprosto ne omogočajo dviga plač, opozarjajo tudi v Banki Slovenije, kjer ne verjamejo, da bi lahko dvig DDV na srednji rok povzročil inflacijsko-plačno spiralo.

V Banki Slovenije medtem hkrati pojasnjujejo, da je prenos višjega davka na cene odvisen tudi od trenutka uvedbe višje stopnje DDV. Tako na primer ugotavljajo, da menja januarja več podjetij cene, s čimer se nanje tudi lažje prenese dvig davka. Ob tem se pojavljajo tudi prepričanja, da bi trgovci lažje prenesli dvig DDV, če bi do tega prišlo na primer pred poletjem, saj je med poletnimi meseci potrošnja nižja in vpliv zato ne bi bil tako velik, kot bi bil na primer jeseni.

Ob tem velja spomniti na izkušnjo sosednje Hrvaške, ki je marca lani splošno stopnjo DDV zvišala s 23 na 25 odstotkov. V južni sosedi so se opozorila ekonomistov, da se bo dvig DDV državi poznal zgolj kratkoročno, v daljšem obdobju pa se bo zaradi padca potrošnje izkupiček znižal, izkazala za pravilna. Povečanje davčnih obremenitev je Hrvaško potegnilo v negativno spiralo, iz katere se bo po mnenju hrvaškega ekonomista Ljuba Jurčića težko izvila, poroča Večernji list.

Ob tako močnem padanju potrošnje, kot ji je priča Slovenija, ki pa še vedno beleži rast izvoza, bi moral biti dvig DDV rezerviran kot skrajni ukrep, opozarjajo poznavalci in dodajajo, da je trgovina zgolj en vidik dviga DDV in po njihovem mnenju bi bile dejansko ogrožene predvsem trgovine ob mejah z državami z nižjimi stopnjami DDV. Naj ob tem omenimo, da ima poleg že omenjene Hrvaške Madžarska 27-odstotno stopnjo DDV, Italija 21-odstotno, Avstrija pa tako kot trenutno Slovenija 21-odstotno. Naši sogovorniki sicer dodajajo, da se v primeru dviga višje stopnje DDV za več kot eno odstotno točko, spodnja, zdaj 8,5 odstotna stopnja DDV ne bi smela pustiti nespremenjena. Za številne zelo podobne storitve se namreč uporabljata različni stopnji DDV in hitro lahko pride do prilagoditev, v skladu z izkušnjami pa naj bi tako hitreje prišlo do padca prihodkov z naslova DDV, ki predstavlja največji proračunski vir. Še leta 2008 je DDV v proračun prispeval 2,4 milijarde evrov, vse od leta 2009, prvega leta krize, pa se pobrani DDV znižuje od dobrih dveh do slabih petih odstotkov.