Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je pritajeno začelo s postopkom razrešitve generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. Notranji minister pooblastil za neposredno razrešitev Fišerja nima, zato so od predsednice državnotožilskega sveta zahtevali poročilo o domnevnih kršitvah na vrhovnem državnem tožilstvu, ki pa so lahko razlog za razrešitev Fišerja. Državnotožilski svet lahko namreč predlaga razrešitev državnemu zboru. A če poenostavimo: notranje ministrstvo je posredno naredilo vse, kar je pač v njegovi moči, da Fišerja zamenja.
Nadzor le krinka za že sprejeto odločitev
»Maske so dokončno padle,« je včeraj ocenil generalni državni tožilec, ki je bil že dalj časa na bojni nogi z odhajajočim notranjim ministrom Vinkom Gorenakom in njegovo državno sekretarko ter nekdanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Nazadnje se je zapletlo z željo po neposrednem nadzoru ministrstva nad vrhovnim tožilstvom (zaradi spornega imenovanja generalnega direktorja Boštjana Škrleca), kmalu zatem pa se je ministrstvo obrnilo še na državnotožilski svet. »Kar preseneča, je dejstvo, da se tudi ta zahteva vsebinsko nanaša na isto zadevo kot sporni neposredni pravosodni nadzor. S tem ministrstvo prehiteva samega sebe, saj se loteva iste teme z drugim postopkom, potem ko se prvi še dobro začel ni. Ministra očitno ni zmotilo, da je pripravo poročila o mojih kršitvah zahteval, še preden je vlada, katere član je tudi sam, odločila o dopustnosti neposrednega nadzora. Zato je na mestu vprašanje, ali ni bil ta nadzor zgolj krinka za dosego nečesa, o čemer je bila odločitev na ministrstvu, ali kje drugje, že zdavnaj sprejeta?« se sprašuje Fišer.
(Ne)dobrodošla nazaj, Barbara Brezigar!
Ob skorajšnji menjavi vlade je pričakovati, da se bo Barbara Brezigar vrnila na vrhovno državno tožilstvo, kjer jo čaka služba, ki jo je zapustila pred politično avanturo na notranjem ministrstvu. Kako bosta Fišer in Brezigarjeva sodelovala, je seveda vprašanje, ki se postavlja kar samo. Fišer je včeraj povedal, da ima pomisleke o prehajanju med tožilskimi in političnimi vodami. »Ko zaigrajo politične sirene, greš v politiko, ko zavejejo v politiki mrzli vetrovi, se vrneš na tožilstvo. In po potrebi to spet ponoviš,« je bil poetičen Fišer, ki je dodal, da razmišlja, da bi s problemom poklicne, osebne in strokovne integritete Barbare Brezigar seznanil državnotožilski svet, ki naj se izjasni, ali je taka praksa primerna.
Čeprav se je tudi sam nekoč z ustavnega sodišča vrnil med tožilce, pravi, da je zgodba precej drugačna, kadar govorimo o prehodih v politiko in tožilstvo. Ker je bilo notranje ministrstvo v zadnjem letu zadolženo tudi za tožilstvo, hkrati pa večina ovadb na tožilstvo prihaja od tamkajšnjega organa v sestavi – policije, se Fišer tudi sprašuje, ali je higienično, da te ovadbe potem rešuje tožilec, ki je bil pred tem na notranjem ministrstvu. A na MNZ mu niso ostali dolžni, temveč so v odgovoru opozorili, da je tudi Fišer nekdanjega državnega sekretarja po poteku njegove funkcije izbral za višjega državnega tožilca kot najustreznejšega kandidata. »Takrat generalni državni tožilec ni imel problemov s poklicno, osebno in strokovno integriteto,« so pikri na ministrstvu.
Pravosodje priročen zunanji sovražnik politike
Pogled v prihodnost z napovedano selitvijo tožilstva nazaj pod pravosodno ministrstvo je po mnenju Fišerja lahko razlog za optimizem. A le za zmeren optimizem. Generalni državni tožilec zato napoveduje, da se bo boril za osamosvojitev tožilstva, ki bi si po njegovem mnenju zaslužilo neodvisen status, kakršnega imajo denimo računsko sodišče, Banka Slovenije, varuh človekovih pravic... Na krajši rok si zaradi slabih izkušenj z odhajajočo vlado želi vsaj, da bi se politika umaknila iz imenovanja tožilcev, saj več tožilcev, ki jih tožilstvo krvavo potrebuje, že več mesecev na vladi čaka na imenovanje.
»Cepljen proti politiki in politikom« se Fišer ne strinja s kandidatom za pravosodnega ministra Senkom Pličaničem, ki je pravosodje označil za enega glavnih problemov Slovenije. »Pravna država se začne na začetku, kjer se predpisi sprejemajo,« je odločen Fišer, ki ga moti, da politiki iz pravosodja delajo zunanjega sovražnika in nanj preslikavajo vse težave. »Če ima družba več področij, ki so slabo urejena, ni preveč verjetno, da bo pravosodje idealno.«