Vse kaže, da bo ministrstvo za finance pod vodstvom Uroša Čuferja neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in poslanca SDS Andreja Širclja kmalu pozvalo, da se odloči za enega od obeh položajev. Finančno ministrstvo je namreč vladno službo za zakonodajo in na njen predlog še komisijo za preprečevanje korupcije zaprosilo za mnenje o združljivosti obeh Šircljevih funkcij in obe instituciji imata enako mnenje – funkciji sta nezdružljivi.
Finančno ministrstvo v upravnem odboru DUTB nima svojega predstavnika, pa čeprav je bilo mesto, ki ga zaseda Šircelj, namenjeno prav njemu. Spomnimo, da je Šircelj položaj neizvršnega direktorja DUTB zasedel v času svojega izredno kratkega mandata državnega sekretarja na ministrstvu za finance, ko je vodenje tega po odhodu Državljanske liste iz koalicije in s tem nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča iz vlade uradno prevzel takratni predsednik vlade Janez Janša.
Prav zato, da bi lahko imel finančni minister v slabi banki svojega zaupnika, so v zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank vnesli določilo, po katerem za neizvršne direktorje DUTB ne veljajo določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki funkcionarjem prepoveduje članstvo v upravah ali nadzornih svetih gospodarskih družb. Čeprav bi težko rekli, da je Šircelj zaupnik trenutnega finančnega ministra Čuferja, se poslanec SDS sklicuje prav na to izjemo.
Andrej Šircelj se je ob zamenjavi vlade namreč vrnil v poslanske klopi, a zakon o poslancih tem prepoveduje članstvo v nadzornih odborih gospodarskih družb. V primeru enotirnega sistema upravljanja DUTB je to enako položaju neizvršnega direktorja. Šircelj vseskozi zagotavlja, da mu kot poslancu mesto neizvršnega direktorja dopušča izjema od uporabe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, vključena v zakon o slabi banki. A protikorupcijska komisija je ministrstvu za finance zdaj pojasnila, da za poslance zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v tem delu sploh ne velja, saj imajo ti svoj zakon o poslancih. Da bi izjema za Širclja veljala in bi ta kot poslanec lahko bil hkrati tudi neizvršni direktor DUTB, bi moral zakon o slabi banki tako dejansko vključevati določilo, po katerem se za neizvršne direktorje DUTB ne bi uporabljal zakon o poslancih. »V konkretnem primeru je po naši (neobvezujoči) oceni jasno, da zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ni izključil uporabe zakona o poslancih. Če ministrstvo za finance argumentirano meni, da neizvršni direktorji DUTB opravljajo funkcijo nadzornega odbora, ne more biti dvoma, da sta ob upoštevanju zakona o poslancih funkciji poslanca in člana upravnega odbora DUTB nezdružljivi,« so v pojasnilu finančnemu ministrstvu zapisali v protikorupcijski komisiji pod vodstvom Gorana Klemenčiča.
Služba državnega zbora trdi nasprotno. Po njenem mnenju poslancu Širclju zakonodaja ne preprečuje obeh položajev in s tem tudi dveh plač, ki mu pripadata. Imajo pa v državnem zboru, če bi se ugotovilo nasprotno, dejansko večjo težavo. V skladu z zakonom o poslancih bi se moral namreč Šircelj že junija odločiti, kateri položaj bo ohranil, v nasprotnem primeru pa bi mu mandat poslanca avtomatično prenehal. V državnem zboru so nam sicer že pred časom pojasnili, da sploh nimajo telesa, ki bi presojalo o nezdružljivosti funkcije poslanca, iz česar je mogoče sklepati, da lahko takšno stanje dejansko traja ves poslančev mandat.
