Pri Erjavcu, Novakovi, Pahorju, Virantu in Žerjavu komisija ni ugotovila kršitev zakona glede obveznosti poročanja komisiji niti neskladnosti med vrednostmi ugotovljenega dejanskega in prijavljenega premoženja, oziroma nesorazmernega povečanja premoženja na območju Republike Slovenije v času opravljanja njihovih javnih funkcij.
Nasprotno je KPK tako pri Zoranu Jankoviču, kot pri Janezu Janši ugotovila ''sistematično kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju.''
Janković neprijavljenih 2,4 milijona
Pri Jankoviču gre, tako KPK; za kršitve zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji in o spremembah/povečanju finančnih sredstev na bančnih računih in sicer v vrednosti kar 2,4 milijona evrov. Komisija dodaja, da je kar 208.000 evrov v obdobju štirih mesecev leta 2011 prispelo na osebni bančni račun Jankoviča iz naslova verižnih transakcij, ki imajo svoj začetek v podjetju, ki posluje z Mestno občino Ljubljana.
''Ta sredstva niso samo neprijavljena komisiji, ampak so tudi izrazito obremenjena s korupcijskimi tveganji, tveganji za nedovoljeno lobiranje, nasprotje interesov v najširšem smislu in sumi zlorabe položaja.''
Janša iz neznanih virov do 210 tisočakov
Pri Janši so ugotovili kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin in premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Njegovo premoženje se je, glede na uradne vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju, nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. Janša je poleg tega v nadzorovanem obdobju kot obliko sofinanciranja nakupa nepremičnine od zasebnega podjetja s pravnim poslom na škodo tega podjetja pridobil premoženjsko korist v višini približno 100.000 evrov, tudi ta posel je bil obremenjen z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.
DNEVNIK JE POROČAL:
O spornih premoženjskih zadevah Janeza Janše in Zorana Jankovića so prvi pisali novinarji Dnevnika. Preberite članke Primoža Cirmana, Vesne Vuković, Petra Pahorja in Tomaža Modica:
- Naveza Janša-Imos: od preprodaj stanovanj do milijonskih poslov z državo
- Janez Janša o svojih stanovanjih nekoč tako, danes drugače
- Grepov denar na račun Jankovićeve firme
- Grepovo posojilo za nakup Electinih nepremičnin
- Baza Dante tudi v poslih Jankovićevih z zemljišči na Barju
Pojasnil ni podal niti eden niti drugi
Kot je pokazal nadzor nad premoženjskim stanjem Janše in Jankovića, sta v obravnavanem obdobju med opravljanjem svojih funkcij večkrat kršila zakon, ker komisiji nista sporočala ali nista sporočala v zakonitem roku podatkov o svojem premoženjskem stanju oziroma spremembah premoženjskega stanja.
Janša je razpolagal z znatnimi sredstvi neznanega in nepojasnjenega izvora, bil udeležen v netransparentno sofinanciranje nakupa nepremičnine (stanovanja v Ljubljani) v okoliščinah, obremenjenih s korupcijskimi tveganji, sumom zlorabe položaja in tveganji nasprotja interesov v širšem smislu.
Pri nadzoru Jankovića, ki prav tako ni poročal o finančnih sredstvih v višini skoraj 2,4 milijonov, je KPK ugotovila tudi več izrazito koruptivnih verižnih finančnih transakcij v povezavi s podjetji, ki na eni strani poslujejo z Mestno občino Ljubljana, in podjetji, ki so na drugi strani v lasti družinskih članov zavezanca.
Oba sta razpolagala z večjimi vsotami gotovine neznanega izvora, komisiji pa o tem nista poročala, niti nista odpravila dvoma v zakonitost in transparentnost pridobitve teh sredstev. Tudi potem, ko so jima predočili ugotovitve in kršitve, nista pojasnila svojega delovanja. V obeh primerih je komisija ugotovila ponavljajoče kršenje zakona.
Brez debate: ''Izključno nedopustno in nesprejemljivo''
Komisija se v sklepnem delu poročila obrne tudi k moralni dolžnosti visokih funkcionarjev po spoštovanju in izpolnjevanju zakonske obveznosti prijave in sporočanja podatkov o premoženjskem stanju ter izvoru premoženja. ''To je v demokratični pravni državi dolžnost. Kršitev tega upravičeno povzroči nezaupanje ter dvom javnosti v prepričanje, da so zmožni funkcijo opravljati pošteno in v javnem interesu.''
Taka kršitev javnega funkcionarja, nikakor ne more biti stvar relativiziranja ali celo politične razprave. ''Gre zgolj in izključno za nedopustno, nedovoljeno in nesprejemljivo ravnanje, ki dodatno oslabi smisel in pomen tega instituta kot tudi moč in pomen institucij pravne države, ki so pristojne in dolžne nadzorovati premoženjsko stanje funkcionarjev in drugih zavezancev. ''
KPK opozarja, da ustavna demokracija in pravna država zahtevata, da visok javni funkcionar razpolaga zgolj s premoženjem znanega izvora, s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki so razvidna iz uradno preverljivih virov ali pridobljena na transparenten način, seveda z dovoljenimi ter zakonitimi pravnimi posli.
''To prvenstveno ni vprašanje pravnih nians protikorupcijske, davčne ali kazenske zakonodaje. Je mnogo več. Je odnos družbe do vprašanja, komu zaupa upravljanje z državo ali samoupravno lokalno skupnostjo in je navsezadnje temeljno vprašanje, ali kot družba sprejemamo posameznike na javnih funkcijah, če ti ne spoštujejo, kršijo ali ignorirajo zakone in institucije svoje lastne države.''
Korupcija in dvomljivi viri premoženja v družbi utrjujejo prepričanje v dejanski obstoj dvojnih meril. ''Če družba ali njene institucije pred tem mižijo (in v Sloveniji se to prevečkrat dogaja), besede, zapisane v ustavi, kot so »pravna«, »socialna« in »demokratična« država, nimajo vrednosti.''
Nimamo zakonske možnosti zahtevati razrešitve Jankoviča in Janše, a ...
Komisija končno doda, da se zaveda, da to poročilo prihaja v občutljivem času za družbo in politiko, zato da je bil nadzor posebej skrben in natančen. ''Obenem so tudi te ugotovitve opomin, da do njih ne bi prišlo – vsaj ne v takem obsegu – če bi Republika Slovenija v dvaindvajsetih letih svoje samostojnosti vzpostavila institucionalni, materialni in zakonski okvir, ki bi dejansko omejeval korupcijska tveganja in omogočal učinkovito odkrivanje ter sankcioniranje kršiteljev. S tem bi se zmanjšala možnost, da posamezni zavezanci skozi večletno obdobje kršijo protikorupcijske predpise v državi.''
KPK nima zakonskih možnosti zahtevati razrešitve Janše in Jankovića z javnih funkcij, vseeno pa doda, da je kot '' neodvisna državna institucija, »skrbnica« Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, in zato resno opozarja, da je nujno potrebno sprejeti mednarodno primerljiv in učinkovit zakonodajni okvir, na podlagi katerega bo mogoče v primeru tovrstnih ponavljajočih in dalj časa trajajočih kršitev protikorupcijske zakonodaje uveljaviti konkretne in sorazmerne sankcije ter neposredno (politično) odgovornost nosilcev javnih funkcij.''
CELOTNO POROČILO JE DOSTOPNO NA SPLETNI STRANI KPK.
Oglejte si izsledke KPK o premoženjskem stanju Zorana Jankovića:
Oglejte si izsledke KPK o premoženjskem stanju Janez Janše:
