V roku, ki se je iztekel v petek, sta na rektorat UL prispela le dva predloga. Fakulteta za strojništvo UL je predlagala dekana dr. Jožefa Duhovnika, Fakulteta za družbene vede UL pa svojega nekdanjega dekana in nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika. Dr. Dušan Mramor, kandidat ekonomske fakultete, k svoji kandidaturi kljub izglasovanemu sklepu senata EF ni dal soglasja.
O družboslovcih med vodji kavarn
Dr. Duhovnik, ki se je v zgodovino slovenske industrije zapisal tudi kot dolgoletni direktor Litostroja, bo na rektorskih volitvah nastopil že drugič. Prvič se je za mesto rektorja UL potegoval septembra 2009, ko se je v prvem krogu pomeril z dr. Jožetom Hribarjem z biotehniške fakultete, z dr. Rudijem Rizmanom s filozofske fakultete in Stanislavom Pejovnikom s fakultete za kemijo. V drugi krog sta se uvrstila dr. Rizman in dr. Pejovnik, ki je nato dobil največ glasov.
Dr. Duhovnik je v petek, ko smo ga seznanili s svežo novico, da poleg njega kandidira le dr. Svetlik, moral »zajeti sapo«, kot se je izrazil. Da kandidirata dva in ne trije, ga je močno presenetilo. Programa, nam je povedal, še ni napisal (časa za to imata kandidata do 15. maja), zagotovo pa bo eden glavnih poudarkov v njegovem mandatu dvig kakovosti študija. »Na eni strani bo treba razumeti, da je Univerza v Ljubljani mati vseh slovenskih univerz, država in narod se morata tega zavedati. Po drugi strani pa se mora Univerza odzvati kot dinamična in v okolje vpeta univerza, ki lahko narodu in državi veliko da, na vseh področjih,« razmišlja Duhovnik. Da bo denarja za vse potrebe Univerze (pre)malo, se Duhovnik zaveda, zato pravi, da »moramo dobro preučiti vse možnosti za pridobivanje dodatnega raziskovalnega denarja in dodatnih projektov. Tako bomo nadoknadili izpade finančnih sredstev.« K temu dodaja: »Denarja v državi je manj, vsi deli družbe moramo deliti enako usodo.« Glede vedno aktualnega, pogosto pa tudi travmatičnega razmerja med družboslovjem in tehniko pa odgovarja takole: »Vsako področje, naj bo pravo, tehnika, humanistika, družboslovje ali medicina, je pomembno in si zasluži svoje mesto v družbi. Treba pa je paziti na to, da bomo ustvarjali kadre, ki se bodo zaposlovali na svojem področju. Ne smemo privoliti v to, da je normalno, da se inženir zaposli kot inženir, diplomirani družboslovec pa postane vodja kavarne.« Očitke, da so »tehniki« v svojem gledanju na pomen družboslovja in humanistike včasih preozki, odločno zavrača. »Ti očitki ne držijo. Nasprotno, zelo široki smo. Imamo pa 'težavo', da znamo vsak parameter, ki se pojavi v družbi, stehtati in izmeriti, družboslovci pa poskušajo svet opisati, kar lahko vodi v probleme. Pravkar se vračam z objekta, ki se je podrl, ker ga je odgovorni za gradnjo samo opisoval…« svoje stališče s primerjavo iz prakse podkrepi dr. Jožef Duhovnik.
Programe bo treba ovrednotiti
»Naslednji mandat rektorja bo najbrž zaznamovan z reševanjem kratkoročnih problemov in neugodnim finančnim položajem UL, zato se bo treba zelo boriti za zaščito kadrovskega potenciala Univerze,« o svojih nalogah, če bo izvoljen, razmišlja dr. Svetlik. Poudarja, da bo treba veliko energije nameniti za reševanje izjemno slabih pogojev za delo na nekaterih članicah, zlasti na akademijah, in se ukvarjati s težavami članic, ki so notranje rezerve izčrpale. Sicer pa bodo v ospredju, poudarja, razvojni projekti, kajti »v spremenjenih okoliščinah ne moremo ostati nespremenjeni«.
»V minulih letih smo poudarjeno rasli. Povečevalo se je število članic, programov, študentov in zaposlenih. Pri programih bo, na primer, treba odgovoriti na vprašanje, ali se niso ponekod skozi bolonjski proces preveč razvejili. Pozorno bo treba spremljati evalvacije programov in predlagati morebitne spremembe. Osredotočiti se bomo morali na kakovost. Okrepiti pa bo treba raziskovalne sposobnosti in si zlasti prizadevati za pridobitev evropskih sredstev. Pomembna bo tudi internacionalizacija,« je nekaj glavnih poudarkov strnil dr. Ivan Svetlik. Volitve bodo 18. junija.
