Le nekaj mesecev po dogovoru z evropsko komisijo o javnofinančni konsolidaciji in odpravljanju makroekonomskih neravnovesij teče Sloveniji znova voda v grlo. Bruselj, ki postavlja kakovost sanacije slovenskega bančnega sistema pred hitenje z začetkom prenosa slabih terjatev, je čiščenje bančnih bilanc za zdaj ustavil, na drugi strani pa opozarja, da poteka javnofinančna konsolidacija počasneje od pričakovanj in slovenskih obljub.
Isti Bruselj naj bi se po izjavah prvega moža komisije Joseja Manuela Barrosa na videz odmaknil od varčevanja in se čedalje bolj zavzemal za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanje mladih, a očitno ne v »problematičnih« državah, kamor poleg Grčije in Portugalske uvrščajo tudi Slovenijo. Od teh še naprej zahtevajo striktno izpolnjevanje dogovorjenih ukrepov. Le dan po graji komisije je v Sloveniji zavladal strah, kdo bo naslednji, ki bo deležen dodatnih varčevalnih ukrepov, pa čeprav premierka Alenka Bratušek miri, da vlada novih ukrepov letos nima v načrtu.
Komisija nestrpna do Slovenije?
Predsednik državnega zbora Janko Veber (SD) je šel celo tako daleč, da je komisijo obtožil nestrpnosti do Slovenije. Črt Kostevc, strokovnjak za mednarodno ekonomijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, nasprotno meni, da »komisija do Slovenije ni nič strožja kot na primer do Portugalske, vselej pa je pomembno vprašanje, kako in v katerem trenutku se izvaja pritisk«. Ob tem je poudaril, da Slovenija verjetno res ne bo izpolnila vmesnih fiskalnih ciljev, ki si jih je zastavila oziroma jih nam je zastavila komisija. »Slovenija v tempu fiskalne konsolidacije ne sledi dinamiki, ki jo predvideva Bruselj, vendar ni nujno, da dokončni cilji glede proračunskega primanjkljaja in rasti javnega dolga ne bodo izpolnjeni,« je ocenil stanje Kostevc, ki opozarja, da komisija v svoje izračune všteva tudi reševanje bank, pri tem pa ima svoja predvidevanja o tem, koliko bo za dokončno sanacijo potrebno.
Slovenija je v Bruselj sporočila, da bo za sanacijo bank letos namenila 3,7 odstotka BDP, odgovor, kakšna bo končna cena v resnici, pa bosta dala zunanja pregleda bank, ki ju opravljata revizijski hiši Deloitte in Oliver Wyman. Na ministrstvu za finance so potrdili, da pričakujejo rezultate pregleda NLB do sredine julija, z nestrpnostjo pa jih čakajo tudi v Bruslju. Čeprav je glavna skrb komisije zniževanje proračunskega primanjkljaja, bi ta proces lahko ogrozili dodatni stroški bančne sanacije. Že zdaj pa je jasno, da je bil program ukrepov javnofinančne konsolidacije narejen na zgrešenih temeljih. Obstoječi proračun namreč predvideva milijardo evrov primanjkljaja, kar pa je Slovenija presegla že do konca maja. Medtem ko poslanci sprejemajo rebalans proračuna, ki predviden primanjkljaj zvišuje na 1,5 milijarde evrov, pa se že postavljajo vprašanja, ali ta rebalans morda ni zadnji letošnji popravek proračuna.
Čufer: Počakajte, da začnejo ukrepi delovati
Če je vlada s spomladanskim programom varčevalnih ukrepov in pospešitvijo sanacije bančnega sistema obrnila peščeno uro in si kupila nekaj časa, Sloveniji med čakanjem na začetek prenosa terjatev na Družbo za sanacijo in upravljanje terjatev bank (DUTB) in učinke sprejetih varčevalnih ukrepov peščena zrna polzijo med prsti Na to je še enkrat včeraj opozoril komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, saj da se Slovenija po mnenju Bruslja ne trudi dovolj.
Da se vlada ne trudi dovolj, pa očitno meni tudi opozicija. Poslanec Andrej Vizjak (SDS) je Bratuškovi včeraj v državnem zboru namreč očital, da se je koalicija zavezala krepitvi konkurenčnosti gospodarstva in izboljševanju poslovnega okolja, zdaj pa z davki povečuje davčni primež, kar zavira gospodarstvo, hkrati pa znižuje obseg investicij in črpanje evropskih sredstev. Bratuškova mu je odgovorila, da je rebalans namenjen spodbujanju gospodarstva, ki lahko pričakuje za okoli 700 milijonov evrov novih shem, ki se bodo izvajale prek SID banke. »Proračun, ki smo ga dobili, je bil popolnoma nerealen. Na prihodkih je manjkalo 400 milijonov, na odhodkih 122 milijonov za obresti in 140 milijonov za pokojninsko blagajno. Zaradi vaših rokohitrskih potez smo morali vračati regres za lani, in samo zato se sredstva za maso plač povečujejo,« je bila jasna Bratuškova.
Erjavec proti tudi za ceno sodelovanja v koaliciji
Kljub zagotovilom Bratuškove, da novih rezov letos ne bo, pa so številni slovenski politiki in interesne skupine Rehnovo izjavo razumeli kot pripravo na nov val varčevalnih ukrepov. Pred finančnim ministrom Urošem Čuferjem bi bila v tem primeru zahtevna naloga. Čufer, ki je že pred časom napovedal, da bodo morali del bremena javnofinančne konsolidacije verjetno nositi tudi upokojenci, bi imel v iskanju prihrankov med upokojenci močnega nasprotnika v prvaku DeSUS Karlu Erjavcu. »Smo proti znižanju pokojnin, tudi za ceno našega sodelovanja v koaliciji,« je bil jasen Erjavec. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so ob tem opozorili, da ljudje že tako težko shajajo, zaradi česar bi znižanje plač še bolj vplivali na potrošnjo in tako dodatno oslabili BDP, ki naj bi se letos skrčil 2,4 odstotka.
A do določenih rezov v proračunske odhodke bo vendarle moralo priti, opozarja minister za notranje zadeve Gregor Virant, ki vidi možnost za prihranke predvsem v discipliniranem zmanjševanju števila zaposlenih v vseh delih javnega sektorja, noben minister pa si ne sme privoščiti, da bi mu stvar ušla izpod nadzora. »Zlasti to velja za izobraževanje, zdravstvo in javno upravo,« je dodal.
Čufer evropski komisiji svetuje, naj počaka, da začnejo doslej sprejeti ukrepi delovati. Do morebitnih novih rezov v proračun se ni želel opredeljevati. Ko je včeraj odgovarjal na vprašanje evropskih poslancev, jim je dejal, da se zavzema predvsem za sanacijo bank, ki bi omogočila gospodarsko rast, šele nato za javnofinančno konsolidacijo, ki v sedanjih razmerah duši gospodarstvo. »Zaporedje specifičnih ukrepov v vsaki državi je izrednega pomena, kar se na žalost redko upošteva,« je dejal Čufer, ki se očitno ne strinja povsem z zahtevami Bruslja.