Današnjo razsodbo na ljubljanskem okrajnem sodišču bodo z zanimanjem spremljali tudi na Finskem. Na severu Evrope se bo namreč po Sloveniji in Avstriji glavna obravnava v zadevi Patria začela sredi avgusta, finsko tožilstvo pa bo med drugim zahtevalo zaslišanje vseh obtoženih v obeh slovenskih sodnih procesih.
Kot je znano, obtožnica, ki jo je spisal tožilec Jukka Rappe, šest nekdanjih vodilnih predstavnikov podjetja Patria bremeni dajanja podkupnin v treh državah (Slovenija, Avstrija in Finska) in poslovnega vohunjenja. Z drugimi besedami, Jorma Wiitakorpi, Reijo Niittynen, Heikki Hulkkonen, Jarmo Puputti, Tuomas Korpi in Kai Nurmo – nekateri med njimi so bili zaslišani tudi na ljubljanskem sodišču – so po njegovem mnenju »skupaj obljubili ter dali podkupnine za podporna dejanja javnih uslužbencev Republike Slovenije in častnikov Slovenske vojske, ki so delovali na položaju javnih uslužbencev«.
»Ne trdimo, da je Janša prejel kakršnokoli podkupnino, je pa v naši obtožnici opisan več kot le en način, kako bi lahko prišlo do podkupovanja,« nam je včeraj pojasnil Rappe. Glede na vsebino finskega kazenskega zakonika bi po njegovem mnenju predstavniki Patrie lahko vplivali na Janšo na tri načine: tako da bi mu prek posrednikov, kakršen je bil Jože Zagožen, obljubili podkupnine. Tako da bi mu prek posrednikov obljubili, da bodo podkupnine v zameno za njegova dejanja dane nekomu iz njegovega ožjega kroga (SDS, Zagožen ali Krkovič). Ali pa tako da bodo podkupnine za Janševa dejanja obljubljene oziroma dane drugi osebi (SDS, Zagožen ali Krkovič), ki je tako blizu Janši, da bi lahko vplivala na njegove poteze. »Prepričani smo, da so predstavniki Patrie na enega ali več od teh načinov podkupovanja poskušali vplivati na Janšo. Preostala Slovenca, ki sta imela na Finskem status tujega javnega uslužbenca in bi lahko bila po našem kazenskem zakoniku potencialni tarči podkupovanja, sta bila še Krkovič in brigadir Peter Zupan,« poudarja Rappe.
Po njegovih besedah slovenska sodba, kakršna koli že bo, ne bo imela nobenega neposrednega vpliva na finski primer, v katerem niti obtoženi niti očitana kazniva dejanja niso enaki tistim v slovenskem sojenju. Prav tako ne vidi nobenega razloga, da bi spreminjal obtožnico, če bi danes prišlo do oprostilne sodbe za nekdanjega slovenskega premierja. »Kot veste, je možno koga kaznovati zaradi podkupovanja tudi v primeru, če prejemnik podkupnine ali storilec drugega domnevnega kaznivega dejanja ni spoznan za krivega,« je za Dnevnik včeraj pojasnil finski tožilec.
