Medtem ko pristojni državni uradniki še vedno pripravljajo temeljne dokumente, ki bodo podlaga za črpanje evropskih sredstev, že potekajo razpisi, na katere se je mogoče prijaviti »mimo« državne uprave. Trenutno je v Bruslju odprtih devet razpisov, med katerimi se jih bo večina zaprla septembra in oktobra. Nekateri med njimi so megalomanski – Obzorje 2020, ki je osrednji program za podporo raziskovanju v podjetjih in znanosti, denimo »ponuja« več kot osemdeset milijard evrov. Spet drugi odprti razpisi, denimo s področja kulture ali izobraževanja, so manjši in segajo od nekaj milijonov do nekaj sto milijonov evrov.
V Bruslju manj birokratskih ovir...
Po naših podatkih so se spomladi nekateri slovenski prijavitelji neposredno na nove bruseljske razpise že prijavljali, uspešna pa naj bi bila najmanj dva, med njimi slovensko informacijsko-tehnološko podjetje Marand. V tem podjetju včeraj in predvčerajšnjim ni bilo nikogar, ki bi informacijo lahko potrdil.
Izkazalo pa se je, da uradne statistike o tem, kdo se iz Slovenije prijavlja neposredno na bruseljske razpise in kako uspešno je črpanje denarja, ni. V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so osredotočeni le na posredno črpanje prek Slovenije, v predstavništvu evropske komisije pa pravijo, da je financiranje iz Bruslja preveč razpršeno, da bi ga lahko zasledovali. Razpise in rezultate razpisov namreč objavljajo različni generalni direktorati evropske komisije. Tako kaže, da v državi, ki podjetjem, raziskovalnim ustanovam in posameznikom ne more zagotoviti, da se bo kmalu lahko začelo črpanje sredstev z »državno pomočjo«, ni pregleda niti nad tem, kako poteka črpanje »brez državne pomoči«.
»Z našo pomočjo se je letos sicer prijavilo že več prijaviteljev in zdaj čakamo na rezultate,« je povedal Beno Štern iz podjetja Pro-Eco, ki asistira prijaviteljem pri prijavah na evropske projekte. Štern pravi, da se za neposredno prijavljanje na evropske razpise zanimanje povečuje. Morda tudi zato, ker je razvoj v gospodarstvu zastal. Po eni strani namreč še ni videti, da bi bila lahko država kmalu pripravljena na novo črpanje sredstev, po drugi strani pa so drugi viri financiranja, kot so bančna posojila, zaradi krize presahnili. »Prijavljanje neposredno na razpise evropske komisije je atraktivno, saj je postopek manj birokratski,« pravi Štern. »Med pogoji za prijavo je sicer lahko sodelovanje v mednarodnem konzorciju in to morda koga odvrne. A v resnici tudi tega ni težko izvesti, saj vse povezovanje poteka prek interneta, z digitalnimi podpisi.« Zaostanki v Sloveniji pa Šterna skrbijo. Pravi, da so potencialni prijavitelji na razpise razočarani. Težave pri pripravi dokumentov, kot so Partnerski sporazum, Operativni program in Strategija pametne specializacije – osnutke teh dokumentov je evropska komisija že večkrat kritizirala – Štern pripisuje nenehnim kadrovskim spremembam v pisarnah, ki dokumente pripravljajo, in preobremenjenosti posameznih uradnikov.
... toda večja konkurenca
Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič, ki je dober poznavalec evropskega sistema projektnega financiranja, pravi, da je v novem finančnem obdobju 2014–2020 Bruselj dal večji poudarek neposrednim razpisom prav zato, ker naj bi ugotovil, da so »nekatere vlade, predvsem v južnem in vzhodnem delu Evrope, slabo pripravljene na črpanje«. Jaklič pa opozarja, da bo dostop neposredno do bruseljskega programa terjal od prijaviteljev več mednarodnega povezovanja.
Konkurenca na neposrednih razpisih je tudi neprimerno večja, saj za sredstva kandidirajo prijavitelji iz vse Evrope in denar ni »rezerviran« po nacionalnih kvotah. Zato profesor Dragan Mihailović z Inštituta Jožefa Stefana meni, da ne glede na morebitno večjo motiviranost za neposredno kandidiranje ni mogoče pričakovati večjega izplena. Kakovost prijav iz Slovenije namreč ostaja enaka in na uspeh lahko še naprej računajo le najboljši. V preteklem finančnem obdobju (2007–2013) sta tako – po neuradnih podatkih – največ sredstev na neposrednih razpisih za sofinanciranje znanosti pridobila Inštitut Jožefa Stefana in Univerza v Ljubljani, skupno okoli šestdeset milijonov evrov. Za uradne podatke o uspešnosti neposrednega črpanja (vsaj) na področju raziskav in razvoja smo zaprosili ministrstvo za izobraževanje in znanost, a na odgovor še čakamo.