Prihodnje leto je pričakovati burne razprave o tem, kako v luči prihajajočih demografskih trendov zagotoviti, da ne bodo sredstva za pokojnine čez nekaj let povsem pošla. Do konca prihodnjega leta bo namreč ustanovljen nov demografski rezervni sklad, v katerega se bo preoblikoval Kad.
Odločitve o tem, kako bo oblikovan sklad, ki naj bi v prihodnjih letih zbral več milijard evrov, kam bo vlagal, kdo ga bo nadziral, kdo bo imel vpliv na njegovo naložbeno politiko in predvsem kdo bo v sklad prispeval sredstva, bodo sprejete do sredine prihodnjega leta, ko se vladi izteče rok za predložitev zakona, na katerem bo nov demografski sklad temeljil. Razkošja, da bi sredstva, namenjena pokojninam za prihodnje generacije, kot doslej porabljali za sprotno potrošnjo, dokapitalizacije državnih podjetij in bank Slovenija nima več.
Nova dajatev za demografsko izravnavo
Demografske sklade, namenjene vsaj delni razbremenitvi proračuna pri pokrivanju lukenj v pokojninskih blagajnah, države načeloma ustanavljajo v času ustvarjanja rezerv. V Sloveniji, kjer so se obveznosti državnega proračuna za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni od leta 2007 do leta 2012 povzpele s slabih 645 milijonov na več kot 1,2 milijarde evrov, se ga lotevamo v času, ko ne le, da ni rezerv, ampak je v proračunu primanjkljaj, še nekaj prihodnjih let pa bomo vračali milijarde, porabljene za sanacijo bank.
Prav okoli virov, ki naj bi polnili nov demografski sklad, je pričakovati največ razprav. Po izračunih dr. Borisa Majcna in dr. Jožeta Sambta z inštituta za ekonomska raziskovanja, pripravljenih za Kad, ki smo jih pridobili, bi lahko potrebe pokojninske blagajne glede na različne scenarije leta 2060 znašale vse od 1,2 do 2,6 milijarde evrov ob trenutnih pogojih in upoštevanju srednje demografske napovedi. Če bi se zaposlenost starejših povečala in bi država sprejela potrebne ukrepe, pa bi lahko potrebe znašale od 1,2 milijarde do slabih 770 milijonov evrov. V vsakem primeru bo zmanjkalo več sto milijonov ali celo več milijard evrov. Premoženje, ki ga bo imel sklad, to so sedanje naložbe Kada, nekaj manj kot 35-odstotni delež Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v Zavarovalnici Triglav ter 10 odstotkov kupnine od prodaje državnega premoženja, kot določa zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ne bo dovolj.
Finančni potencial sklada sta proučevala dr. Mitja Čok in dr. Igor Lončarski z ljubljanske ekonomske fakultete. Po podatkih, ki smo jih pridobili, sta med dodatnimi viri, ki bi lahko prva leta polnili sklad, predvidela sredstva od povečane dajatve na vode, neizkoriščen del dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo sindikatom, društvom in podobno, sredstva od povečanih koncesnin od iger na srečo, pri čemer ne bi posegli v financiranje športne in invalidske fundacije, in del davka na nepremičnine. Z omenjenimi prispevki bi se v sklad vsako leto nateklo 67 milijonov evrov dodatnih sredstev.
Poleg omenjenih prispevkov sta predvidela uvedbo še enega večjega prispevka, in sicer tako imenovane dajatve za demografsko izravnavo, za katero sta predvidela, da bi jo bilo glede na gospodarske in fiskalne razmere mogoče uvesti z letom 2021. Ocenila sta, da bi se stopnja socialnih prispevkov čez pet let zvišala na 1,7 odstotka, s čimer bi se v demografski sklad nateklo 233 milijonov evrov na leto. Čez 20 let bi imel sklad tako za več kot šest milijard evrov premoženja. Druga možnost je, da sredstva v sklad nakazuje proračun, na primer od prejetih dividend in najemnin, za pokojnine bi lahko namenili tudi premoženje, ki bi nastalo ob likvidaciji slabe banke.
Čim manj strateških naložb, prežetih s politiko
Glede na dosedanje izkušnje pri upravljanju državnega premoženja in vsakokratne politične apetite oziroma zahteve po dokapitalizacijah te ali druge družbe in banke v lasti države je trenutni predlog, naj sklad ne upravlja strateških naložb države, verjetno pričakovan. Večino premoženja naj bi tako predstavljale portfeljske naložbe, ki jih je mogoče kadar koli prodati oziroma menjati za donosnejše premoženje. Poleg tega bi raje kot v domače vlagali v tuje naložbe.
V primeru prej omenjenih potencialnih virov financiranja sklada bi se ta po letu 2021 okrepil za 300 milijonov evrov na leto in po dvajsetih letih dosegel 6,28 milijarde oziroma 17,8 odstotka BDP. Predvideva se, da bi sklad v ZPIZ začel nakazovati po desetletnem moratoriju, torej z letom 2027, nakazoval pa bi dve tretjini svojega letnega donosa. Prvo leto bi po ocenah nakazilo v ZPIZ doseglo več kot 72 milijonov evrov, leta 2035 pa več kot 100 milijonov. Četudi bi po dvajsetih letih nakazila v sklad ustavili, bi moral njegov letni donos zadoščati za pokrivanje 11 odstotkov obveznosti proračuna.
Če bi sklad vsa sredstva vložil v tuje lastniške naložbe, bi bila njegova pričakovana donosnost po ocenah višja, do leta 2036 pa bi se v njem nabralo okoli 8,8 milijarde evrov. Prvo izplačilo ZPIZ v letu 2027 bi v tem primeru znašalo več kot 97 milijonov evrov, ob koncu dvajsetletnega obdobja pa več kot 126 milijonov evrov. V primeru ustavitve vplačil bi sklad zgolj z donosom poravnaval 14 odstotkov obveznosti proračuna.
Komu zaupati nadzor nad milijardami
Glede na trenutni finančni položaj države in luknje v pokojninski blagajni je eno ključnih vprašanj pri oblikovanju demografskega sklada, kako zagotoviti, da se sredstva ne bodo porabljala za sprotne potrebe, ampak se bodo dejansko zbirala za prihodnje generacije.
Po trenutnem predlogu bi bil sklad kljub imenu oblikovan kot delniška družba z dvotirnim sistemom upravljanja, s čimer bi zagotovili osebno odgovornost članov uprave in nadzornega sveta, česar v javnih skladih in agencijah ni. Da je namen sklada zagotavljanje sredstev za prihodnje generacije in ne pokrivanje trenutnih lukenj pokojninske blagajne ali celo zagotavljanje sredstev za politična kupčkanja, nakazuje tudi predlagana sestava nadzornega sveta. V tem bi v nasprotju z nadzornim svetom Kada, v katerem sedijo predstavniki države, upokojencev in sindikatov, ki predstavljajo aktivno populacijo, sedeli še predstavniki delodajalcev in študentov. Pravico predlagati nadzorni svet bi podelili predsedniku države, vladi, ki bi bila hkrati skupščina sklada, ali državnemu zboru.