»Kljub zamudam pri izvajanju reform zaradi nepričakovanih volitev, je bil dosežen dobrodošel napredek na več pomembnih področjih, kjer so politične odločitve že bile sprejete,« ugotavlja komisija v poročilu.
Olajšanje pritiska trgov
Odločni ukrepi v bančnem sektorju so pomagali olajšati pritisk trgov in podpreti gospodarsko okrevanje. Z nekaj zamude sta končana strategija in poslovni načrt za slabo banko, pokojninska reforma in reforma trga dela dajeta pozitivne rezultate, ponazarja.
A kljub temu je več pomembnih ukrepov, ki jih je še treba izvesti: sprejetje zakona o fiskalnem pravilu, začetek celovitega pregleda izdatkov v zdravstvu, obseg slabih posojil podjetjem je še vedno velik in obremenjuje dobičkonosnost bank.
Slovenski državni holding je sicer vzpostavljen, vendar je zaznati le majhen napredek pri oblikovanju strategijeza upravljanje državnih naložb in imenovanju novega nadzornega sveta holdinga, čeprav je rok, zastavljen konec julija, že mimo.
Močna politična zavezanost za izvajanje ključnih reform
Kodeks upravljanja, ki naj bi okrepil upravljanje državnih podjetij, je pripravljen, a še ni sprejet. Pri vzpostavljanju centralizirane delovne skupine in koherentne strategije za prestrukturiranje podjetij je napredek omejen.
Počasen je tudi napredek pri izvajanju reform za izboljšanje poslovnega okolja. Pri več strukturnih reformah so zamude, predvsem pri zakonodaji o dolgotrajni oskrbi in študentskem delu.
Nova slovenska vlada je sicer doslej izrazila močno politično zavezanost za izvajanje ključnih reform, na primer za uresničitev cilja za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v prihodnjem letu, še piše v poročilu.
Uspeh Slovenije bo po mnenju komisije odvisen zlasti od tega, ali bo mogoče ohraniti široko javno in politično podporo za takojšnjo izvedbo ključnih reform. Slovenske oblasti se morajo osredotočiti na krepitev izvajanja ukrepov in usklajenost.
Nova ocena predvidoma spomladi
Pospešitev prestrukturiranja podjetij bo terjala tesno usklajevanje med ministrstvom za finance in Banko Slovenije. Medtem ko sta Banka Slovenije in Družba za upravljanje terjatev bank doslej igrali vodilno vlogo, bo treba prilagoditi in okrepiti administrativne zmogljivosti na tem področju, opozarja komisija.
Za zagotovitev učinkovitega izvajanja obstoječih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja mora vlada po mnenju komisije rešiti problem razdrobljene institucionalne krajine ter določiti prioritete v številnih strategijah in jih tudi izvesti.
Komisija bo poročilo nadgradila februarja prihodnje leto. Slovenija je edina članica unije, v kateri je komisija ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja dve leti zapored - letos in lani. Nova ocena se pričakuje spomladi.
Takrat bo komisija ocenila, ali se neravnovesja v Sloveniji zmanjšujejo, vztrajajo ali povečujejo. Nato bo odločila, ali je treba sprožiti postopek, torej korektivno roko procesa za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.
Občuten napredek
Če komisija sproži postopek, najprej zahteva načrt ukrepanja. Če se kršitve nadaljujejo, pa lahko sproži postopek finančnih sankcij - najprej obrestovani depozit v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki v skrajnem primeru postane globa.
Spodbudno je sporočilo v izjavi, ki jo je v ponedeljek sprejela evroskupina. Ta ugotavlja, da je spodbudno, da so države s presežnimi neravnovesji, torej Slovenija, Hrvaška in Italija, pri soočanju s tem problemom doslej občutno napredovale.
