Pred dobrim letom je tedaj še Direkcija RS za ceste, po novem Direkcija RS za infrastrukturo, zaradi razpadajočih mostov uvedla omejitve za (tovorni) promet na 15 odsekih glavnih in regionalnih cest. Po dodatnem pregledu so junija na rdeči seznam dodali še štiri mostove. In kaj se je v enem letu postorilo za odpravo omejitev, ki številnim podjetjem povzročajo nepopravljivo škodo zaradi logističnih težav?
Gradnja mostu čez Socko krepko zamuja
Od 19 kritičnih mostov je direkciji za infrastrukturo uspelo spraviti v red le most čez reko Pivko v Prestranku. Čezenj se promet odvija dvosmerno brez omejitve nosilnosti. Obnova sicer še ni povsem končana, a vodnogospodarske ureditve naj bi pod mostom zaključili v prvi polovici letošnjega leta. Odvisno od ravni vode, pravijo pri direkciji za infrastrukturo.
Prav visoki vodostaj v poletnih mesecih in kasneje tudi v jesenskem času pa je preprečil pravočasno izgradnjo novega mostu čez Socko pri Skrlinovem gradu na cestnem odseku Črnova–Arja vas. Po novem naj bi tovornjaki čez nadomestni most prvič zapeljali konec maja, če bodo le vremenski pogoji kolikor toliko ugodni, poudarjajo pri direkciji, kjer za konec poletja napovedujejo tudi dokončanje obnovitvenih del na viaduktu Trojane. Ta sicer ni bil na lanskoletnem rdečem seznamu propadajočih premostitvenih objektov, a je bil kot problematičen evidentiran ob vzpostavitvi popolne zapore prometa na avtocesti in preusmeritvi na vzporedno regionalno cesto v času obnove naprav in opreme v trojanskih predorih.
V razpis brez denarja
Direkcija za infrastrukturo je pred dnevi prejela tudi tri ponudbe na javno naročilo za gradnjo montažnega mostu v Mednem na regionalni cesti Ljubljana–Medvode, ki je med najbolj obremenjenimi v državi. Tam že eno leto promet poteka izmenično enosmerno, ob jutranjih in popoldanskih konicah pa ga, da bi preprečili še večje zastoje, usmerjajo policisti. Po postavitvi začasnega montažnega mostu bo – kot navajajo pri direkciji – vzpostavljen dvosmerni promet; v smeri Ljubljane bo potekal čez montažni most, proti Medvodam pa prek obstoječih objektov.
A težava je, ker za zdaj pri upravljalcu državnih cest nimajo denarja, da bi, ko bodo izbrali izvajalca – ponudbe so bile v vrednosti od 305.929 do 424.599 evrov –, z njim sploh lahko sklenili pogodbo. To bodo storili le v primeru, poudarjajo, če bo z rebalansom proračuna zagotovljen denar. Toda predlog rebalansa proračuna, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada, za upravljanje državnih cest v letošnjem letu namenja le 15 milijonov dodatnih evrov, kar bo bržkone delovalo zgolj kot pljunek v morje ob 105 milijonih, ki so že v proračunu. Kljub rebalansu bo namreč proračun za državne ceste letos najnižji doslej – za več kot polovico bo, na primer, nižji kot pred šestimi leti.
Pomanjkanje denarja pa je seveda tudi razlog, da sanacija preostalih 17 premostitvenih objektov z rdečega seznama v tem trenutku sploh še ni predvidena. Na teh objektih zato do nadaljnjega ostajajo ukrepi omejitev, kot so bili določeni januarja oziroma junija lansko leto. Na vprašanje, ali nameravajo v bližnji prihodnosti zapreti še kakšen most, so pri direkciji za infrastrukturo odvrnili, da dodatnih omejitev ne načrtujejo, se pa lahko izkaže, da bo po katerem izmed pregledov to narekovalo stanje objekta.
Na ministrstvu razmišljajo...
Na ministrstvu za infrastrukturo pa se delajo francoze. Če so še pred dobrima dvema mesecema zatrjevali, da se zavedajo podhranjenosti državnih cest in objektov na njih, ter napovedovali, da se bodo potrudili z rebalansom proračuna podkrepiti bistveno pretanek proračun za državne ceste, so zdaj naša vprašanja v zvezi z rebalansom enostavno ignorirali.
Dejali so le, da bi radi za investicijsko vzdrževanje državne cestne infrastrukture, ki terja 200 milijonov evrov na leto, zagotovili po obsegu stalen in zanesljiv vir financiranja. Zato razmišljajo o več možnostih. Ena izmed njih bi lahko bila tudi uvedba tako imenovanega bencinskega centa, pravijo, ki so ga predlagali v Združenju občin Slovenije. Predloga direkcije za infrastrukturo o ustanovitvi cestnega sklada, v katerega bi se stekala namensko zbrana sredstva iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (okrog 140 milijonov evrov na leto) in delež trošarin, zbranih s prodajo pogonskih goriv, pa na ministrstvu niso komentirali.