Člani komisije so izpilili in podprli šest predlogov predsedujočega Andreja Širclja (SDS). Tako so sklenili računskemu sodišču predlagati, naj revidira smotrnost in zakonitost poslovanja Banke Slovenije za obdobje zadnjih treh let. Od vlade pa zahtevajo, naj v 60 dneh DZ predloži predloga novel zakonov o Banki Slovenije in bančništvu, s katerima se bo povečala odgovornost guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije ter nadzornih svetov in uprav bank.
Komisija zahteva izredno revizijo vseh ukrepov Banke Slovenije in vlade v povezavi z dokapitalizacijami bank, likvidaciji Probanke in Factor banke ter izbrisa imetnikov podrejenih obveznosti v bankah za obdobje 2010-2014. V primeru odkritja nezakonitosti naj se določita objektivna in subjektivna odgovornost. Na predlog ZL za to obdobje zahteva tudi uvedbo forenzične preiskave sanacije bank, za kar naj vlada v roku treh mesecev pripravi vse zakonske podlage.
Komisija je medtem pozvala še organe pregona, naj ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Parlamentarce pa je pozvala, naj skličejo oz. podprejo izredno sejo DZ na to temo, za katero NSi že zbira podpise, ter soglašajo s pobudo za ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije na to temo, kar predlaga SDS.
Današnja razprava se je sicer močno vrtela okoli vprašanja, ali je bilo zares treba pri pomoči bankam v celoti odpisati imetnike podrejenih obveznic ter zakaj in kako je bil izračunan ravno tolikšen kapitalski primanjkljaj v bankah, da se je to zgodilo.
Kot je uvodoma povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, je motiv tega, kar se o tem v zadnjih dneh navaja v medijih, lahko to, da se prepreči ali zaustavi privatizacijo bank. To pa je po njegovem za državo lahko zelo slabo.
"Tu tiči velika nevarnost, v kateri se lahko v tem trenutku znajde Slovenija," je menil in pojasnil: Pred sanacijo bančnega sistema leta 2013 so bili donosi na slovenske obveznice blizu sedmih odstotkov. S tem je bila onemogočena možnost vzdržnega zadolževanja države. Po vrnitvi zaupanja v bančni sistem pa so donosi zgodovinsko prvič pod donosi italijanski in španskih obveznic.
Na komisiji DZ pozivi za preiskavo dela Banke Slovenije in za iskanje kompromisa za razlaščence
Slišati je bilo več pozivov po preiskavi dogodkov in dela Banke Slovenije. Hkrati pa je bilo veliko predlogov, naj se za razlaščene imetnike podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah najde kompromisna rešitev.
Glede dela Banke Slovenije in njene vloge pri sanaciji bančnega sistema je Luka Mesec (ZL) predlagal, naj komisija vlado pozove k pripravi zakonskih podlag, ki bodo omogočile forenzično preiskavo s strani za to pristojnih organov. Janez Janša (SDS) pa se je zavzel za uvedbo parlamentarne komisije, ki bo preučila to tematiko. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je medtem pozval k uvedbi neodvisne revizije.
Jazbec je člane komisije spomnil, da je DZ Banki Slovenije konec januarja priporočil, naj v 30 dneh pripravi informaciji o vzrokih za nastalo bančno luknjo in vlogi centralne banke pri tem. "3. marca bomo predložili poročilo, ki bo vsebovalo odgovore, na katere danes težko odgovarjamo," je dejal.
Čudi ga, da mora to narediti Banka Slovenije, saj so to po njegovih besedah v drugih državah počele neodvisne institucije, ki sta jih najeli ali vlada ali parlament. "Čudno, da na nas leti toliko odčitkov, nalagate pa nam, da jih raziščemo sami," je dejal. "Pozivam, da se te stvari razčistijo pred neodvisno forenzično komisijo, ki ji bomo vsi verjeli vnaprej, sicer se to ne bo nikoli končalo," je dodal.
Ob razčiščevanju dogodkov, razlogov, postopkov in zlasti tega, ali je Slovenija res morala v celoti razlastiti podrejene obvezničarje ali ne, je guverner dejal, da je razprava o tem oz. "vse razlage o pravnem vidiku tega" zanj nespoštovanje pravnega reda Slovenije. "Počakajmo na odločitev sodišča," je dodal.
V razpravi poslancev in vseh povabljenih je bilo slišati tudi predloge, naj se za razlaščene imetnike podrejenih obveznosti najde nek kompromis. "Če bo komisija menila, da ne gre za zlorabo davkoplačevalskega denarja, bi lahko kompromis iskali na primer v možnosti nadomestila v udeležbi pri dobičku slabe banke ali v podobnih strukturah," je predlagal nekdanji finančni minister Uroš Čufer.
Janša: Banka Slovenije je že od samega začetka neka sveta krava
Tudi prvak SDS Janez Janša je v današnji izjavi novinarjem v DZ zagotovil, da bodo v stranki podprli vse ukrepe v smislu razčiščenja tega stanja. »A težava se ni skotila v času tega mandata, pač pa je bila Banka Slovenije že od samega začetka neka sveta krava - pod vsemi guvernerji -, ki se je izogibala vsakemu nadzoru,« je bil oster Janša. Tako je po njegovih besedah potrebna tudi resna parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo šla v globino in bo pogledala delovanje centralne banke od samega začetka tranzicije naprej. Janša upa, da bodo tudi ostale poslanske skupine tak predlog podprle.
Predsednik SDS je še dejal, da je nekaj pojasnil s strani Banke Slovenije sicer bilo, vendar je še več odprtih vprašanj. Tako pričakuje, da bo današnja seja komisije za nadzor javnih financ osvetlila zadevo do konca. Vabljeni sta obe strani, tudi »člani t.i. slovenske trojke«. Če odgovorov ne bo, Janša napoveduje, da bodo terjali odgovornost, in to ne le odgovornost guvernerja Boštjana Jazbeca. To stanje v Banki Slovenije se namreč po njegovih besedah vleče že dolgo.
ZL: guverner s svojimi pojasnili ni ovrgel sumov
Ostri so tudi v ZL, saj menijo, da guverner s svojimi pojasnili ni ovrgel sumov, ki so se v javnosti pojavili glede razkritij v osrednji banki, pač pa je odprl še več vprašanj. Tako so še vedno sumi, da so bile slovenske banke preveč dokapitalizirane, da je bila njihova vrednost načrtno podcenjena in da je osrednja banka z izigravanjem metodologije odigrala ključno vlogo, je v izjavi novinarjem povedal vodja poslancev ZL Luka Mesec.
Vse to so po njegovem mnenju razlogi, zaradi katerih bi moral Jazbec najmanj ponuditi svoj odstop, vlada pa sprožiti forenzično preiskavo Banke Slovenije ter ugotoviti, ali je prišlo do poneverb dokumentov ali drugih nepravilnosti pri metodologiji in kakšno vlogo je pri tem imelo vodstvo banke in Evropska komisija.
Za zdaj ni razlogov za dvom v pravilnost ravnanj Banke Slovenije
Vladni predstavniki - podpredsednik vlade Boris Koprivnikar, prvak DeSUS Karl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan - so sicer po četrtkovi seji vlade dejali, da glede na informacije finančnega ministra Dušana Mramorja in državne sekretarke Mateje Vraničar za zdaj ni razlogov za dvom v pravilnost ravnanj Banke Slovenije, vendar pa v vladi kljub temu zahtevajo več informacij.
Tako bo postopke pri sanaciji bank pred vladno ekipo v kratkem zagovarjal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
SMC (zaenkrat) zaupa guvernerju
Kustec Lipicerjeva je izpostavila, da je zelo pomembno, da pristojne institucije pridobijo celovite informacije o vseh izvedenih postopkih in odločitvah Banke Slovenije. »To je potrebno pridobiti v čim krajšem možnem času, z namenom, da se lahko vsi zastavljeni procesi neobremenjeno in nemoteno nadaljujejo oz. da se morebitne nepravilnosti nemudoma razkrijejo in se s tem povezano razkrije tudi odgovornost zanje,« je izpostavila. »Če so očitki upravičeni in se bodo morebitne nepravilnosti dokazale, pričakujemo, da bodo v skladu z zakonodajo sledile ustrezne sankcije in posledice.«
V SMC zaenkrat nepravilnosti niso zasledili. »V okviru prvih preverb in korakov nismo ugotovili, da bi bilo kar koli netransparentnega,« je povedala Kustec Lipicerjeva. Metodologija je obstajala in vse institucije so bile z njo seznanjene. Prav je sicer, da v primeru očitkov institucije še enkrat preverijo, ali je sistem odgovornosti potekal ustrezno. A »če verjamemo navedbam Banke Slovenije in guvernerja, ne vidimo problemov«, je pojasnila.
Gantar: ne sme biti dvoma
Medtem bolj dvomljivi ostajajo v koalicijskih SD in DeSUS. Poslanec in podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar je v izjavi novinarjem izpostavil dvom v ustreznost dokapitalizacije in pravilnost postopka, zaradi katerega je treba po njegovih besedah to vprašanje razčistiti.
Gantar je sicer poudaril, da ne gre za obtoževanje kogarkoli, a o poteku sanacije bank po njegovih besedah vedo premalo. Upa, da bodo odgovorni poslance prepričali podobno kot vlado, torej, da je bilo vse zakonito in brez dogovorov v ozadju. »V nasprotnem primeru bodo težave,« je posvaril.
Tako zagotavlja, da bodo poslanci DeSUS prispevali tudi podpise za sklic izredne seje DZ glede postopkov za sanacijo bank, ki jo predlaga NSi. »Preprosto ne sme biti dvoma, šlo je za preko pet milijard davkoplačevalskega denarja,« je spomnil Gantar in dodal, da bodo v primeru ugotovljenih nepravilnosti terjali odgovornost vpletenih.
Han se zavzema za razkritje metodologije za izračun bančne luknje
Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je zagotovil, da bodo poslanci SD prispevali podpise za sklic izredne seje na to temo. Preiskovalni komisiji, ki jo napoveduje SDS, sicer ne bodo nasprotovali, a Han meni, da te do zdaj niso obrodile pravih sadov.
Sam se zavzema za razkritje metodologije za izračun bančne luknje. Če se bo osrednja banka izgovarjala, da ji zakon tega ne omogoča, pa je Han pripravljen podpreti spremembo zakonodaje. »Sicer bomo imeli preiskovalno komisijo, na kateri se bo osrednja banka izgovarjala na člene v zakonu,« je pojasnil vodja poslancev SD.
Poudaril je še, da je pred časom dobronamerno verjel, da je treba banke dokapitalizirati po takšnem sistemu, kot ga je Banka Slovenije predlagala. Zdaj pa ga ti isti ljudje ob pojavu določenih informacij ne prepričajo, je dodal.
