Predčasne državnozborske volitve bi lahko bile v nedeljo, 13. julija, če temu datumu ne bo nihče oporekal in ne bo sprožil ustavne presoje. Toda zunajparlamentarna stranka Solidarnost je napovedala prav to. »Če hočemo porušiti rekord pri nizki volilni udeležbi, je dopustniški julij idealen čas,« meni generalni sekretar Solidarnosti Božidar Flajšman in poudarja, da v stranki pobudo za ustavno presojo julijskega datuma volitev že pripravljajo. To je najbrž tudi razlog, zakaj se je predsednik republike Borut Pahor po posvetu z vodji poslanskih skupin vseh parlamentarnih strank naknadno odločil, da bo danes na pogovor o datumu volitev povabil še predstavnike Solidarnosti.
Volitve julija da, avgusta ne
Pahor ocenjuje, da so po padcu vlade ostale le slabe in manj slabe rešitve glede izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev. Državni zbor se je z odstopom vlade seznanil 8. maja, zato ima od tega dne na voljo največ 30 dni, da predlaga novega mandatarja ali da državni zbor obvesti, da se za to ni odločil. Ta rok lahko tudi skrajša, vendar mora svojo odločitev utemeljiti. Glede na to, da so mu vse poslanske skupine parlamentarnih strank zagotovile, da novega mandatarja ne bodo predlagale, bo Pahor 30-dnevni rok najverjetneje skrajšal in s tem državni zbor seznanil predvidoma danes. Če se bo to zgodilo, imajo poslanke in poslanci 14 dni časa, da predlagajo kandidata za mandatarja, nato pa še 48 ur, da glasujejo o njem. Če ne bodo predlagali nikogar, bi lahko bile volitve 13. julija, torej v času šolskih počitnic in v obdobju, ko so mnogi Slovenci na dopustu.
Pahor je po nedavnem pogovoru z uglednimi pravnimi strokovnjaki ocenil, da avgust v nasprotju z julijem ni primeren mesec za izvedbo volitev. Toda Flajšman se ob tem sprašuje: »Po kateri logiki bi volitve lahko bile julija, avgusta pa ne? Uradna statistika namreč pravi, da gre več Slovencev na počitnice julija kot avgusta. Kar tretjina jih je julija na dopustu, zato se je takrat neodgovorno igrati z volitvami.«
Ministre bodo iskali v času kislih kumaric
Vodja poslancev Socialnih demokratov Matjaž Han predvideva, da bo Pahor volitve vendarle razpisal za 13. ali 20. julij. Po njegovi oceni bodo s tem največ izgubili politiki, ki bodo poletje žrtvovali za oblikovanje nove vlade. »Zaradi dopustov bo nekaj ljudi na volitvah manj, kot bi jih bilo sicer, vendar ne samo zaradi tega, pač tudi zaradi nezadovoljstva s politiko in posledične apatije,« meni Han. Čeprav se vse parlamentarne stranke uradno zavzemajo za julijski datum volitev, pa ta v resnici ne ustreza skoraj nobeni. Še najbolj odkrito je to priznal predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki je po poročanju Slovenske tiskovne agencije o morebitnih volitvah 13. julija včeraj med drugim dejal: »To je skregano z vso pametjo.« Ker gre za čas, ko polovice volilcev ne bo, se mu zdi izbira tega datuma nedopustna.
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Janez Čebulj meni, da bi bile volitve v dopustniškem času ustavno sporne, sploh med 15. julijem in 15. avgustom, ko so celo »zaukazane« sodne počitnice. Ne manjka pa niti pravnikov, ki opozarjajo, da ustava zelo natančno določa roke za izvedbo volitev, ki jih mora predsednik republike razpisati v 40 do 60 dneh po razpustitvi parlamenta. »Ne vem, s čim bi to spodbijali, če ta rok, ki ga je treba spoštovati, pade v poletne mesece. Ti morda niso najbolj prijazni do volilcev, toda v tem primeru ne gre za kakšno izvajanje oblasti, ampak za upoštevanje z ustavo določenih rokov za izvedbo volitev,« opozarja eden od strokovnjakov za ustavno pravo, ki ni želel biti imenovan. Če bi ustavno sodišče zadržalo izvedbo volitev in bi bile te šele septembra, bi bilo to torej po mnenju nekaterih pravnikov v nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče je volitve v preteklosti sicer že zadržalo, vendar ne državnih, temveč lokalne (v občini Koper), kjer ni ustavno določenih rokov za njihovo izvedbo. »Zmedo z volitvami je zakuhala politika, zato naj jo tudi reši. Pravo ji je le izgovor,« k temu dodaja Božidar Flajšman.
Kaj je manjše zlo?
Ustavnopravni strokovnjak Matevž Krivic pa poudarja, da izvrševanje ene ustavne pravice zelo pogosto trči ob pravice drugih, zato je po njegovem treba v tem primeru prizadete ustavne pravice pretehtati po načelu sorazmernosti. »Če bo predsednik republike volitve razpisal za julij, mora skrbno pretehtati in utemeljiti, zakaj in v čem to po njegovi presoji zahteva spoštovanje ustavnih pravic vseh državljanov oziroma javnega interesa. Njegovo odločitev bi ustavno sodišče seveda lahko razveljavilo, s čimer bi odgovornost za to vsekakor težko odločitev prešla s predsednika republike na ustavno sodišče,« razlaga Krivic.
Tudi sam se sprašuje, ali je glede na ustavne roke sploh mogoč zamik volitev v september ali oktober, če je, pa bi se morali ob tem vprašati, kaj bi ta zamik pomenil za nujne korake v reševanju krize in še posebej za pravočasno sprejetje naslednjega proračuna. »Če bi bilo to dvoje ogroženo, bi bila delna krnitev volilne pravice tistim, ki bodo v začetku julija že na dopustu, po mojem mnenju 'manjše zlo' in ustavno dopustna,« ocenjuje Krivic in dodaja: »Ob velikem hrupu okrog tega vprašanja še nisem zasledil informacij o tem, kakšne možnosti imajo tisti, ki bodo takrat že na dopustu, da svoj volilni glas oddajo po pošti. Kolikor vem, je to zakonsko urejeno.«