Ustavno sodišče presoja o črnih gradnjah

Priznanje, da naselje obstaja

Kot pravijo poznavalci razmer, je težava v tem, da občina Škocjan ne ureja razmer v romskem naselju, kjer več družin že desetletja živi brez vode in elektrike. Obenem pa je na območju, kjer stoji naselje, predvidela gradnjo poslovne cone, ki naj bi bila končana do leta 2016. V kabinetu predsednice vlade zato zatrjujejo, da se z razmerami v Dobruški vasi ukvarjajo namesto občine. Po naših informacijah pa so minuli teden opustili namero, da bi v urejanje položaja romskega naselja posegli na podlagi zakona o romski skupnosti. Ta sicer državi omogoča, da uredi položaj Romov namesto občine, kadar je denimo ogroženo zdravje ljudi. A služba vlade za zakonodajo naj bi presodila, da konkretni poseg države v škocjanske občinske zadeve ne bi prestal ustavnopravne presoje. Zato se je vlada zdaj odločila za drugačen pristop: rešitev naj bi po novem iskali v okviru zakonodaje, ki ureja (občinske) prostorske zadeve. Država naj bi od občine zahtevala, da svoje prostorske dokumente uskladi s stanjem na terenu, torej z dejstvom, da tam obstaja romsko naselje. Vprašanja o tem smo naslovili na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, a do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli.

»Dolga leta smo upali na razum oblasti na vseh ravneh in opozarjali, da nihče ne sme živeti tako odrinjen na rob in brez dostopa do pitne vode ter drugih javnih storitev,« pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije (AIS). »Občina na območju romskega naselja načrtuje gradnjo čistilne naprave in poslovne cone, hkrati pa nihče uradno ne zna, ne upa ali noče povedati, kaj bo z romskim naseljem po koncu zadnje faze gradnje, torej novembra 2016. In kaj se bo zgodilo z okoli tristo Romi, ki živijo v naselju? Teh odgovorov nima občina, in kar je še bolj skrb zbujajoče, tudi država ne.«

Ravnanje oziroma opuščanje ravnanja občinskih oblasti je v tem in drugih primerih na Dolenjskem večinoma oprto na dejstvo, da status naselij ni pravno urejen. Hiše in barake so bile postavljene brez gradbenih dovoljenj in na tuji zemlji, zato občinarji »ugotavljajo«, da prostorsko načrtovanje in urejanje v naseljih nista mogoča. Namesto občinskih uradnikov pa zadeve jemljejo v roke inšpektorji, ki Romom izrekajo globe in odločbe o rušenju.

Vendar se je na tem področju prav v občini Škocjan nedavno zgodil prelom. Upravno sodišče je namreč ustavilo inšpekcijski postopek zoper enega od tam živečih Romov, M. N., in zadevo prepustilo v presojo ustavnemu sodišču. Sodniki so ocenili, da zakon o graditvi objektov, na podlagi katerega so inšpektorji M. N. izdali inšpekcijsko odločbo, ni usklajen z ustavo ter z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Zakon namreč uradnikom ne omogoča, da bi položaj objektov v romskih naseljih obravnavali v skladu z dejanskim stanjem in da bi upoštevali posebne zgodovinske in socialne okoliščine, ki so do tega stanja pripeljale. »M. N. se zaveda, da njegova hiša nima gradbenega dovoljenja in da stoji na zemljišču, ki je v lasti občine Škocjan ter zasebnih lastnikov, ki so dobili zemljišče vrnjeno v postopkih denacionalizacije 'dobesedno z ljudmi',« so zapisali upravni sodniki. A začetki romskega naselja segajo v leto 1954 in gradilo se je »z vednostjo in tihim dovoljenjem lokalnih oblasti, kar velja tudi za njegovo hišo, ki je njegov dom in dom njegove družine, od tega petih mladoletnih otrok«, ugotavlja sodišče.

Stanje še iz Jugoslavije

Romi na Dolenjskem velikokrat opozarjajo, da niso sami krivi za to, da so se rodili v naseljih, katerih položaja oblasti niso urejale, temveč so celo dopuščale, da so se naselja širila. Zaradi odrinjenosti na rob družbe Romom tudi ni uspelo zemljišč ali objektov odkupiti in legalizirati, ali pa zapustiti in kupiti legalne domove drugje. Pogosto so naleteli na ovire. M. N. je dal pristojnim večkrat pobudo, da bi zemljišče odkupil ali ga najel, a odziva ni bilo. V podobnem bolgarskem primeru je strasbourško sodišče za človekove pravice že odločilo, da morajo oblasti Romom in vsem drugim omogočati uživanje pravice do spoštovanja njihovega doma, tudi če je bil zgrajen nelegalno, vendar s tihim pristankom oblasti.

»Sklep upravnega sodišča o ustavni presoji pomeni izjemen prelom z dosedanjo prakso pravnega formalizma,« opozarja Blaž Kovač iz AIS. »Inšpekcije, pa tudi občine in država, so doslej vedno sledile logiki črkobralstva: vse, kar nima gradbenega dovoljenja, je črna gradnja, ki ne more biti priključena na vodo in elektriko in jo je treba zrušiti. Pri tem pa ni nihče upošteval stanja v romskih naseljih, ki se nadaljuje še iz Jugoslavije.« Kovač upa, da bo odločitev ustavnega sodišča pripeljala do »posebne obravnave romskih naselij«. »Če bo ustavno sodišče to potrebo prepoznalo, se bo začel dolgo pričakovani proces legalizacije romskih naselij in s tem tudi dostop do osnovne infrastrukture.« AIS opozarja, da bi s tem ustavno sodišče pravzaprav prevzelo delo politike. »Ta bi že davno morala pripraviti ustrezne strategije reševanja položaja romske manjšine na vseh pravnih področjih. Žal pa razen na področju izobraževanja država nima sprejetih strateških dokumentov, ki bi postavljali konkretne cilje,« pravi Kovač.