Sopredsednik stranke Solidarnost, ki je bila sopodpisnica pobude za presojo ustavnosti odloka o razpisu volitev, Uroš Lubej je namreč v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejal, da bo na volitve, ki so razpisane za 13. julij, padla senca nelegitimnosti. »Norost je, da so bile volitve razpisane na ta način. Na žalost je to norost legitimiralo še ustavno sodišče,« je povedal Lubej.
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je v uvodu v današnjo konferenco slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije dejal, da politikom sporoča, da »ustavno sodišče ni psihiatrična klinika, da vseh političnih norosti ustavno sodišče ne more zdraviti«. Kot je poudaril, ustavno sodišče lahko zdravi le tiste, kjer je govor o vprašanju ustavnosti.
Magajna vztraja pri neveljavnosti datuma razpusta parlamenta in volitev
Magajna se je skupaj s sopobudnikom, predsednikom Društva davkoplačevalci se ne damo Vilijem Kovačičem dopoldne pred ustavnim sodišče odzval na sredino odločitev ustavnih sodnikov glede datuma predčasnih parlamentarnih volitev. Pojasnil je, da je bila vloga stranke in Društva davkoplačevalci se ne damo zavržena, ker niso predložili potrdila iz registra političnih strank in društev. Po njegovem prepričanju bi si morali državni organi sami preskrbeti manjkajoče podatke.
Ponovil je tudi argumente, zakaj je bil po njihovem mnenju postopek razpustitve parlamenta nepravilno izpeljan. Ko se je predsednik republike Borut Pahor odločil, da ne bo iskal mandatarja, bi morali razpustiti DZ in ne dati možnosti poslancem. Ti imajo namreč »po 111. členu ustave pravico predlagati mandatarja šele takrat, ko je zavrnjen predlog predsednika republike«, je opozoril Magajna in poudaril, da ta pravica poslancev ne nastopi sama po sebi. Pahor je tako po njegovem mnenju datum volitev prestavil za 16 dni.
Zmotila ga je tudi obrazložitev ustavnega sodišča
Magajno je sicer zmotila tudi obrazložitev ustavnega sodišča, da je »razpustitev parlamenta interni akt med predsednikom republike in parlamentom ter da to ni predpis, zato te vloge niso obravnavali«.
Ob zavrženju pobude, ki sta jo v imenu stranke in društva vložila Magajna in Kovačič, je sodišče zapisalo, da pobudnika nista priložila listin, iz katerih bi izhajalo, da sta zakonita zastopnika Krščanskih socialistov Slovenije in društva Davkoplačevalci se ne damo. Sodišče je zato štelo, da sta pobudo, ki se po navedbah ustavnega sodišča nanaša le na del odloka o razpustitvi DZ, vložila kot fizični osebi. Hkrati je ugotovilo, da se razpustitev parlamenta vedno nanaša na konkretni državni zbor in je posledica konkretnih političnih razmerij v njem samem ter med njim in vlado. Zato nima neposrednih pravnih učinkov navzven, do drugih organov ali posameznikov.
Ustavno sodišče se je tudi razglasilo za nepristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti akta o razpustitvi DZ, ker da ni predpis, čeprav je del odloka, ki ga je izdal predsednik republike. Meni namreč, da je DZ tisti, ki lahko ugotavlja, ali je predsednik republike pri sprejemu te odločitve kršil ustavo ali zakon.
