Očitki o poseganju v strokovno delo

Razburjenje v Obalnem sindikatu delavcev v kulturi je Juri sprožil, ko je prejšnji teden nezakonito izročil odpoved zaposleni in jo je nato po posredovanju sindikata preklical. A poskus odpovedi je bil sodeč po naših informacijah le kaplja čez rob. Na Jurija, ki ga je pred dvema letoma na direktorski stolček imenoval koprski župan Boris Popovič, letijo tudi očitki o poseganju v strokovno delo oziroma samostojnost strokovnih delavcev, zaradi česar naj bi bilo ob že tako neustreznih prostorskih pogojih okrnjeno tudi predstavljanje dediščine širši javnosti. Prav tako mu poznavalci razmer očitajo negospodarno porabo denarja za nekatere nepotrebne nakupe, denimo pri nedavni ureditvi vrtnega lapidarija, ter škodljive in z muzejskega vidika sporne pogodbe, kot na primer o uporabi muzejskih prostorov z oglaševalsko agencijo, od katere je nato odstopil.

V zadnjem obdobju pa se je muzej znašel v težavah tudi zaradi manka v masi za plače, ki jih kulturno ministrstvo, tako kot ostalim kulturnim zavodom, zagotavlja le še v višini okoli 90 odstotkov. V zadnjem letu so primanjkljaj sicer pokrivali s pomočjo evropskega projekta Openmuseums. »Sedaj, ko se je projekt zaključil, pa direktor ne najde druge poti kot odpovedi. Za nastalo situacijo krivi državo in tudi sindikate. Kaj pa je naredil on kot direktor, da bi to situacijo premostili?« sprašuje muzejska svetovalka Tina Novak Pucer, sicer sindikalna zaupnica v muzeju.

Obalni sindikat delavcev v kulturi je na včerajšnji izredni seji ob razpravi o razmerah v koprskem muzeju ugotovil, da »nekatere odgovorne osebe niso kos dolžnostim in niso usposobljeni za naloge, ki so jih sprejele z imenovanjem na vodilno mesto«, zato so »odgovornim« predlagali, da razmislijo o nadaljnjem statusu teh vodilnih.

Lastni prihodki prenizki

Presenečeni so tudi na ministrstvu za kulturo, kjer poudarjajo, da poleg še vedno pretežnih javnih sredstev (za plače, splošne stroške in programske stroške) vse pomembnejši vir za muzeje postajajo prihodki iz spremljajočih dejavnosti (vstopnine za razstave in dogodke, delavnice, muzejske kavarne in trgovine, prodaja publikacij in izdelkov, oddajanje prostorov). »Po nam dostopnih informacijah drugi pooblaščeni muzeji ne načrtujejo odpuščanj zaradi varčevalnih ukrepov, temveč pomanjkanje sredstev uspešno zagotavljajo na zgornje načine. Še več, nekateri med njimi iz lastnih virov celo financirajo eno ali več delovnih mest,« poudarjajo na ministrstvu.

Juri odgovarja, da je koprski muzej lani ustvaril 36.000 evrov lastnih prihodkov, kar je deset odstotkov več kot leto prej, a manj, kot je manko plač (40.000 evrov). Na ministrstvu se po njegovem sprenevedajo. »Lastna sredstva so lahko kvečjemu deloma namenjena za pokrivanje plač, saj moramo zaradi doseganja standardov zagotavljati lasten denar tudi za ostale nabave in vzdrževanje.« Na večja sredstva ustanovitelja namreč prav tako ne morejo računati, namenskih programskih sredstev pa se ne sme prelivati. Rešitev, ki jo vidi, je, da bi si vsaj do upokojitve ene zaposlene vsi zaposleni, vključno z njim, prostovoljno zmanjšali plače v določenem deležu in tako omogočili ohranitev vseh zaposlitev.

Občina ga brani

Pri tem je zanimivo, da je Juri še nedolgo nazaj predlagal zaposlitev pomočnika direktorja oziroma strokovnega vodje, ki naj bi ga financirali iz lastnih sredstev. Zdaj je predlagal, da bi to nalogo brez dodatnega plačila prevzel nekdo od zaposlenih. Juri namreč ne zanika, da bi ga muzej, ker sam po stroki ni muzealec, potreboval. »Trdim pa, da stroko poznam toliko, da so moji rezultati dela v zadnjem letu in pol zelo pozitivni in javnost nasploh prepoznava, da se v tem muzeju več dogaja, da je postal atraktivnejši, da imamo več obiska, več prihodkov,« zavrača očitke o slabem delu.

V bran so ga vzeli tudi na mestni občini Koper, ki je ustanoviteljica. Na uspešno delovanje po njihovem med drugim kažejo postavitev dveh stalnih razstav, črpanje sredstev evropskega projekta Openmusems, vzpostavitev delovanja dveh restavratorskih delavnic, v kratkem pa tudi odprtje muzejske trgovine ter intenzivnejše sodelovanje z lokalnimi in čezmejnimi ustanovami, organizacija rojstnih dni za otroke s pedagoškimi delavnicami, vzpostavitev aplikacije virtualni muzej in še druge novosti.