Čeprav so pogoji za izredno uskladitev pokojnin zaradi gospodarske rasti izpolnjeni, pa do nje skoraj zagotovo ne bo prišlo. Dodatnih 45 milijonov evrov javnofinančnih odhodkov si v letu, ko moramo spraviti primanjkljaj pod tri odstotke BDP, po oceni finančnega ministrstva ne moremo privoščiti. Zadnja uskladitev pokojnin je bila sicer februarja 2013, ko je znašala 0,1 odstotka.

Več kot polovica upokojencev pod pragom revščine

Potem ko je zakon o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 določil, da letos znova ne bo prišlo do redne uskladitve pokojnin, je upokojence zajelo upanje po decembrski seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Na njej so namreč spomnili na 430. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pravi, da se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena gospodarska rast, na predlog sveta zavoda in ob soglasju vlade opravi izredna uskladitev pokojnin.

Svet zavoda bo o tem odločal 26. februarja. Če bi tak sklep sprejel in če bi ga vlada odobrila, bi višina uskladitve v 60 odstotkih upoštevala rast povprečne bruto plače in v 40 odstotkih povprečno rast življenjskih potrebščin, kar bi po naših izračunih, glede na podatke za oktober, pomenilo dvig pokojnin za okoli 0,6 odstotka, kar pa pri povprečni pokojnini v višini 563 evrov pomeni tri evre. Morebitna uskladitev bi veljala od 1. januarja.

K izredni uskladitvi pokojnin so v ponedeljek pozvali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Opozorili so, da je med upokojenci tveganje revščine najvišje, zlasti v enočlanskih upokojenskih gospodinjstvih in še posebej pri upokojenkah. Po podatkih pokojninskega zavoda za november lani prejema kar 52 odstotkov starostnih upokojencev pokojnino, ki je nižja od 600 evrov, prag tveganja revščine pa znaša 593 evrov.

Finančno ministrstvo vidi zadevo drugače. V razmerah, ko zategujejo pas vsi segmenti javnega sektorja, so, kot pravijo, upokojenci edini, ki so dobili več kot lani – sredstva za letošnji letni dodatek se namreč zvišujejo za 19 milijonov evrov.

Ostrejši upokojitveni pogoji

Letnega dodatka, ki pomeni za prejemnike pokojnin nekaj podobnega kot za zaposlene regres, se bodo konec julija razveselili vsi, ki imajo manj kot 750 evrov pokojnine (od leta 2012 naprej je bila meja pri 622 evrih). Če je lani ostalo brez njega skoraj 210.000 upokojencev, bo letos takšnih okoli 80.000 manj.

Z letošnjim letom so se v skladu s pokojninsko reformo iz leta 2013 zaostrili upokojitveni pogoji. Upokojitvena starost se je zvišala za štiri mesece, kar pomeni, da se bodo lahko ženske upokojile pri 58 letih in osmih mesecih ter z 39 leti pokojninske dobe brez dokupa. Moški se bodo lahko upokojili pri 59 letih ter s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa.

Pri upokojitvah z 20 in 15 leti pokojninske oziroma zavarovalne dobe se upokojitveni pogoji zvišujejo za šest mesecev. V prvem primeru morajo ženske letos dopolniti 62 let in pol, v drugem 64 let in pol. Moški z 20 leti pokojninske dobe morajo dopolniti 64 let in pol, ob upokojitvi z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 65 let.

Letos se podaljšuje tudi obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. Medtem ko so lani upoštevali osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 20 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, bodo letos upoštevali 21 let. To obdobje se bo postopno povečalo na 24 let. Postopno se zvišuje še najnižji znesek osnove za pokojninske prispevke. Lani je bila najnižja osnova minimalna plača, letos pa znaša za zaposlene 52 odstotkov povprečne plače, za samozaposlene in kmete pa 54 odstotkov.

Med novostmi naj omenimo še, da bo Zpiz začel posredovati informacije o pričakovani višini predčasne oziroma starostne pokojnine tistim zavarovancem, ki bodo letos dopolnili 58 let starosti. Takih zavarovancev je približno 27.000.