Slovenski kmetje lahko prihodnje leto izgubijo približno 30 milijonov evrov, namenjenih podnebno-okoljskim ukrepom, če Bruselj Sloveniji ne bo najpozneje februarja potrdil programa razvoja podeželja (PRP) za prihodnjih sedem let. Evropska komisija (EK) ima namreč k temu še vedno številne pripombe, in če slovenski pogajalci zapisanega v tem dokumentu prihodnji teden ne bodo znali ubraniti pred bruseljskimi birokrati, se utegne zgoditi, da nam bodo ti PRP potrdili šele jeseni 2015. V tem primeru bi se odrekli omenjenim kmetijskim milijonom.
Leta 2007 prvi, tokrat pa...?
Leta 2007 je bila Slovenija med prvimi državami, ki jim je EK potrdila PRP za finančno obdobje 2007–2013, ki je bil podlaga za izplačevanje denarja iz evropskega proračuna. In čeprav je tokrat osnutek PRP napisala z naskokom prva, jo je sedem držav že prehitelo; toliko jih je – pravijo naši viri blizu evropske komisije – pogajanja z Brusljem končalo. Od spretnosti slovenskih pogajalcev pa je odvisno, ali bomo ostali vsaj v drugi skupini držav, ki naj bi PRP z evropsko komisijo podpisale do konca februarja 2015.
Slovenija PRP 2014–2020 z evropsko komisijo usklajuje že od lanskega novembra. Pred dvema mesecema je dobila skoraj tristo pripomb, komentarjev in kritik nanj, a z odzivom v Bruslju še vedno niso zadovoljni. Kaj natančno še moti EK v slovenskem dokumentu, na kmetijskem ministrstvu (MKGP) skrivajo. Tega niso zaupali niti članom sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je ministrov posvetovalni organ. Na nedavno izredno sejo so jih poklicali brez vsakršnega gradiva, med sejo pa so jim dali na mizo zgolj sedem tabel brez pisnih komentarjev. Udeleženci so bili kljub temu prizanesljivi, saj se, kot nam je povedal eden od njih, zavedajo »resnosti pripomb evropske komisije in položaja Slovenije«. Naš sogovornik je dodal: »Ekipa MKGP se pripravlja na zelo resna pogajanja z EK, ki bodo zahtevala kar nekaj sprememb predvsem v pristopu izvajanja okoljsko-podnebnih ukrepov (KOPOP).«
Predavajo eno, v PRP bo drugo
Iz pripomb EK k osnutku slovenskega PRP je mogoče razbrati, da bo njegova končna različica precej drugačna od tega, kar so pristojni kmetom javno predstavili. In tudi drugačna od tega, kar na izobraževanjih za novi PRP, ki že potekajo (čeprav ni znano, kaj bo v njem v resnici zapisano), kmetijski svetovalci pripovedujejo kmetom. Eden od udeležencev takšnega seminarja nam je dejal: »Imam občutek, da je kmetijsko-gozdarska zbornica dobila navodila, naj kmete nagovarja v smislu, da so zadeve glede PRP že bolj kot ne dokončne. Ker se utegne zgoditi, da bo sprememb še veliko in da bodo predvsem višine podpor precej drugačne od trenutno predvidenih, bo stvari zelo težko izpeljati po predvidenem časovnem načrtu.«
Tisti, ki so pripombe EK k slovenskemu PRP prebrali, menijo, da so kritično zrcalo ne ravno dobro opravljenega dela pristojnih na kmetijskem ministrstvu in da osnutek tega dokumenta ni dovolj jasen, poleg tega nima dovolj kvantitativnih kazalnikov in argumentacij. »Doslej je Slovenija očitno prišla skozi vsa sita tudi s takšno precej nejasno formulacijo, tokrat pa se zdi, da se bo morala precej bolj potruditi,« meni eden od naših sogovornikov, ki hkrati ocenjuje, da bi bilo nekatere vsebinske pripombe EK mogoče zavreči z ustrezno argumentacijo. »Je pa jasno, da bo v primeru vztrajanja EK nabor ukrepov ali pa vsaj njihova vsebina in zanimanje za njihovo izvajanje precej manjše, kot bi bilo v primeru, če bi EK potrdila osnutek, ki smo ga poslali v Bruselj,« je dodal dober poznavalec slovenske kmetijske politike.
Čeprav na kmetijskem ministrstvu zadnji teden zaradi kritik Bruslja do slovenskega PRP vladajo izredne razmere, pa napovedujejo, da bo Slovenija predvidoma v začetku decembra v Bruselj poslala novo usklajeno verzijo tega dokumenta. Hkrati pričakujejo, da bo EK decembra ugotovila, da je slovenski PRP pripravljen za sprejem, in ga formalno potrdila konec februarja 2015.