Sloveniji v dveh letih Bruslja ni uspelo prepričati, da je bilo z zapiranjem Tovarne sladkorja Ormož (TSO) vse v redu, zato je odločitev o 8,7 milijona evrov težki kazni za našo državo postala pravnomočna. Lastnikom TSO je Bruselj za razgradnjo tovarne izplačal okoli 35 milijonov evrov, kazen za nepravilnosti pri zapiranju, ki znaša kar četrtino izplačanega zneska, pa bo plačala država oziroma kmetje. Iz evropskega jamstvenega sklada, iz katerega se izplačujejo predvsem kmetijske subvencije, bo namreč Slovenija dobila povrnjenega za 8,7 milijona evrov manj denarja, kot bi ga sicer.
Prošnja za obročno plačilo kazni
Evropska komisija vztraja, da bi bilo treba po zaprtju tovarne sladkorja v Ormožu porušiti oba silosa. Tako je predvideval tudi program prestrukturiranja, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) leta 2007 odobrilo nizozemskim lastnikom TSO. Leto kasneje je TSO zaprosila za spremembo programa in od MKGP dobila dovoljenje, da silosa lahko ostaneta, če se bo na območju nekdanje tovarne nadaljevalo pakiranje sladkorja.
To se je zgodilo v času ministrovanja Iztoka Jarca, pod sklep o spremembi programa prestrukturiranja TSO se je podpisala takratna državna sekretarka Branka Tome, za spremembo programa pa so bili na MKGP odgovorni še Matjaž Grkman, takratni direktor direktorata za kmetijstvo (zdaj direktor kmetijske zbornice) Branko Ravnik in direktorica inšpektorata za kmetijstvo Saša Dragar Milanovič, ki je še vedno na tem položaju. Med naštetimi bo treba iskati krivca za skoraj devetmilijonsko kazen, če MKGP tega denarja ne bo uspelo izterjati od tistega, ki ga je (po mnenju evropske komisije) neupravičeno prejel – torej od TSO. Slovenija lahko sicer sproži spor pred evropskim sodiščem v Luksemburgu, vendar to ne zadrži izvršitve kazni, zato je evropsko komisijo že zaprosila, da bi jo smela odplačevati tri leta.
Kako je EK razmišljala leta 2008?
Potem ko je lastnik TSO dobil izplačan že ves denar za zapiranje tovarne in ko je evropska inšpekcija ugotovila, da bi moral porušiti tudi silosa, je šla na terenski ogled še slovenska kmetijska inšpekcija. V nasprotju z evropsko je ocenila, da bi morali v Ormožu porušiti skladišča in dimnik. Zaradi tega je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja TSO zadržala 10,6 milijona evrov bančnega jamstva za ta projekt. TSO v likvidaciji je sprožila sodni spor, MKGP pa ji je kazen znižalo na dva milijona evrov. Ker je sklep o tem pravnomočen, bo TSO morala v slovenski proračun nakazati dva milijona evrov. A je vprašanje, ali bo denar ostal v njem. Gre namreč za kazen za domnevno sporno zapiranje TSO, in ker je ves denar za zapiranje zagotovil Bruselj, bo najverjetneje zahteval nazaj tudi te evre.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v zvezi z razvpitima silosoma začela še en upravni postopek. »Poskušamo ugotoviti, ali je bilo takrat v Sloveniji znano dejstvo, da evropska komisija vztraja, da je treba silosa porušiti,« nam je pojasnil direktor agencije Benedikt Jeranko in dodal: »Predstavniki TSO trdijo, da so so dobivali iz EU jasne signale, da silosa lahko ostaneta, če se pakiranje sladkorja nadaljuje. Dejstvo pa je, da jim tega ni uspelo dokazati. Prav tako ni nobenega uradnega dokumenta, ki bi potrjeval, da je bilo stališče evropske komisije leta 2008 enako kot danes – da je treba silosa porušiti.«
