Stanovalci blokov v Lenartu, s katerimi upravlja oziroma je upravljalo podjetje Servostan, so tik pred začetkom kurilne sezone dobili obvestilno toplarne, da jim ta ne bo vklopila ogrevanja, če ne bodo poravnali zapadlih računov. »Vse položnice za ogrevanje so bile preko upravnika seveda plačane, a ta sredstev očitno ni nakazal dobavitelju,« je zapisal eden od prizadetih stanovalcev. Nato so prejeli še dopis tamkajšnjega vodovoda, v katerem jih svari pred izklopom vode, v kolikor ne bodo plačali vodarine za zadnjih dvanajst mesecev. Servostan za zadnji mesec tudi ni obračunal rednega vplačila v rezervni sklad, ki se je po besedah stanovalcev medtem skrivnostno izpraznil, ne da bi bila sredstva porabljena za investicije ali izvedena sanacijska dela. Direktorico Servostana Mojco Bezjak Čuček smo včeraj prosili za komentar, a je bila ves dan zasedena.
Zato pa se je nekoliko presenetljivo oglasil stanovski kolega Servostana, ljubljanski SPL, ki je na to temo sklical kar tiskovno konferenco. Druge možnosti, kot da stanovalci še enkrat plačajo obveznosti, ki so zaradi nevestnosti upravnika ostale neporavnane, pravzaprav ni, pravijo v podjetju. Nato pa upravnika lahko odškodninsko terjajo. Tudi kar se tiče izginulega rezervnega sklada, je potrebno pravico iskati na sodišču.
»Lenart ni osamljen primer,« je poudaril direktor SPL Franc Props in dodal, da se tovrstne nepravilnosti dogajajo marsikje. Razloga za to sta po njegovem vsaj dva: svobodna tržna pobuda brez kakršnih koli pogojev za opravljanje te dejavnosti in odsotnost zunanjega nadzora, ki bi bil potreben predvsem v povezavi z rezervnim skladom. »Nadzora ni niti nad odtekanjem denarja, kaj šele nad pravilno porabo teh sredstev.« Nadzor je tako zgolj »ljubiteljski« in prepuščen etažnim lastnikom, ki pa, absurdno, ne morejo zagotovo vedeti, ali se knjigovodsko stanje, ki jim ga enkrat mesečno sporoči upravnik, dejansko ujema z vsoto deponiranih sredstev na računu. Upravnik mora namreč sredstva rezervnega sklada voditi na posebnem računu, ni pa nujno, da ima vsak večstanovanjski objekt lasten račun, ampak lahko omenjeni upravnik rezervni sklad vseh »svojih« stavb deponira na isti račun. Kolikšen delež pripada kateri stavbi, posamezni etažni lastnik tako ne more zagotovo vedeti – razen če v pogodbi o upravljanju določijo, da mora upravnik njihov rezervni sklad voditi na posebnem, samo »njihovem« računu.
Nadzor bi morala prevzeti stanovanjska inšpekcija, ki pa bi ji bilo treba povečati pooblastila vsaj do te mere, da bi lahko primerjala knjigovodsko in dejansko stanje rezervnih skladov posameznih večstanovanjskih stavb. Eden od predlogov je bila tudi osebna odškodninska odgovornost direktorja upravniškega podjetja za sredstva rezervnega sklada. Trenutno je namreč etažne lastnike, če se upravnik tako odloči, relativno enostavno pokrasti, opozarja Props.
