Kruh, žemlje, pecivo, sadje in zelenjava, pečeno meso, sendviči in pice. To je le nekaj živil, ki se vsak večer znajdejo v prostorih prve razdelilnice hrane pri nas, na Kidričevi 3 v Celju, ki sta ga celjska občina in Javni zavod Socio dobila v uporabo brezplačno, potem ko je po dobrem letu dni, odkar je zaživel projekt Viški hrane, postalo jasno, da je ta presegel vsa pričakovanja. »Trije zaposleni prek javnih del vsak večer zbrano hrano, ki jo pripeljejo člani celjskih lions in leo klubov iz petih celjskih trgovin, prevzamejo in pripravijo pakete, ki jih naslednji dan, v sodelovanju s centrom za socialno delo, razdelijo uporabnikom. Za to skrbijo vse dni v letu, ko so odprte tudi trgovine,« pravi Zdenka Zupanc Zrinski iz Socia. S projektom Viški hrane so v Celju želeli opozoriti širšo javnost na škodo, ki se dela, ker so trgovci sveže pripravljeno hrano po izteku delovnega časa morali uničiti. Skoraj leto dni so presežke hrane dostavljali le zavetišču za brezdomce, pozneje pa so hrano ponudili tudi materinskemu domu, varni hiši, kriznemu centru za mlade ter socialno ogroženim družinam in posameznikom.
Za Celjem še Velenje
Temu zgledu sledijo tudi v Velenju, kjer so v treh mesecih poskusnega izvajanja projekta med ljudi razdelili dobrih 1570 kilogramov hrane, ki jo je doniral Mercator. Izvajanje projekta so podaljšali do konca septembra. Da s takšno hrano ni nič narobe, meni tudi kmetijski minister v odhodu Dejan Židan. »Če sta okus in videz normalna, je taka hrana varna,« meni in opozori, da presežki hrane pri razkrajanju tvorijo pline, ki močno vplivajo na podnebne spremembe. Zato si je EU zadala cilj, da se v prihodnjih letih zmanjša količina zavržene hrane na le tretjino sedanje 1,3 milijarde ton, kolikor je na leto zavržejo po vsem svetu. V Sloveniji je zavržemo 168.000 ton na leto.
Novo uredbo, ki zapoveduje, da hrane oziroma živil z oznako »uporabno najmanj do« ne bo več nujno zavreči kot doslej, trgovci pozdravljajo, a opozarjajo, da o varnosti takih živil ne sme biti nobenega dvoma. »Uredba določa, da morajo biti taka živila ločena in jasno označena, tako pa bodo morale živila označiti tudi humanitarne organizacije. Se pa bolj nagibamo k temu, da takih izdelkov ne bi več prodajali,« pravijo pri najboljšem sosedu. Tudi v Sparu se še odločajo, ali bodo živila po pretečenem roku minimalne uporabe še prodajali ali jih raje namenili humanitarnim organizacijam: »Že doslej smo ravnali skrbno in dali v odpis minimalne količine živil s pretečenim rokom uporabe, saj smo jim še pred potekom roka uporabe ustrezno znižali ceno in jih ponudili kupcem.«
Pomoč za 200.000 ljudi
Rdeči križ (RK) in Karitas hrane s pretečenim rokom uporabe doslej nista niti prejemala niti razdeljevala. Generalni sekretar RK Danijel Starman poudarja, da so dolžni spoštovati in ohranjati tudi dostojanstvo prejemnikov pomoči. »Izkušenj s hrano s pretečenim rokom trajanja nimamo, niti ne vemo, kakšen bo odziv proizvajalcev oziroma trgovcev. Zato se bomo šele, ko bo to bolj jasno, odločali, kako in kaj. Brez dvoma pa bomo razdeljevali le hrano, ki bo po zagotovilih pristojnih neoporečna,« pravi Starman. Peter Tomažič iz Slovenske karitas se zavzema, da bi takšno hrano ustrezno označili in preverjali njeno ustreznost. Po ocenah humanitarnih organizacij naj bi na tak način pomagali več kot 200.000 najbolj ogroženim.
Generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Čadonič Špelič poudarja, da je v skladu z novim pravilnikom lahko rok trajnosti živil označen na dva načina. Živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva, kot sta sveže mleko in predpakirano meso, in so označena z oznako »porabiti do«, po preteku odtisnjenega datuma na embalaži ne smejo biti več v prodaji. Na drugi strani so testenine, moka, trajno pecivo in sterilizirane konzerve, živila torej, ki niso hitro pokvarljiva, zato so označena z oznako »uporabno najmanj do« ali »uporabno najmanj do konca«. To pomeni, da so ti izdelki še lahko v prometu, a morajo biti označeni in ločeni od drugih.