Tudi po včerajšnjem drugem krogu koalicijskih pogovorov je trdno z obema nogama v najverjetnejši vladi Mira Cerarja zdaj le upokojenska stranka DeSUS. Njen prvak Karl Erjavec je s prvim osnutkom nastajajoče koalicijske pogodbe zadovoljen, saj naj tudi nova vlada ne bi drezala v pokojnine, preučila naj bi tudi možnost izplačila regresa več upokojencem kot doslej. Erjavčeva želja je, da bi ga dobili vsi, ki prejemajo do tisoč evrov pokojnine.
Erjavec s funkcije na funkcijo
Prav nič skromen z željami pa ni prvak DeSUS glede svojih političnih funkcij. Zase sicer pravi, da ni poročen z nobeno. Nasprotno, celo brani se jih menda. Še pred dvema tednoma je tako zatrjeval, da ga ne zanima, na primer, vodenje državnega zbora, »ker je težko zbijati skupaj poslanske glave«. Tudi evropski komisar ne bi bil. »Ne vidim se v tej funkciji, ker čutim preveliko odgovornost do stranke DeSUS in zaščite upokojencev. Ne znam si predstavljati, kaj bi se v Sloveniji dogajalo z upokojenci, če gre Karl v Bruselj,« je dejal, kot rečeno, pred nekaj dnevi. A včeraj si je Erjavec premislil in je pripravljen ubiti dve muhi na en mah: za začetek bi bil predsednik državnega zbora, »ker vodenje njegove ustanovne seje zaradi potrjevanja mandata Janezu Janši ne bo rutinsko ter bo zahtevalo izkušenega in strokovnega predsednika«. Ko bi Erjavec opravil to misijo, pa bi se preselil v Bruselj na komisarski stolček. Še najraje bi odločal o širitvi EU.
»Kot zunanji minister sem bil prisoten pri teh temah, kar zadeva zahodni Balkan in vzhodno partnerstvo. V preteklih mesecih sem zato večkrat dobil iz Bruslja namig v tej smeri, vendar to ne pomeni, da je s tem že podan konkreten predlog. Če se o evropskem komisarju ne bomo odločili ta teden, bo Slovenija dobila nepomembno področje. Govori se o večjezikovnosti,« svari Erjavec.
Je Potočnik nenadomestljiv?
Ker je evropska komisija mislila zares, ko je države članice pozvala, naj ji ime komisarskega kandidata ali kandidatke sporočijo do konca tega meseca, odhajajoči vladi Alenke Bratušek že močno teče voda v grlo, za nameček se je v odločanje vmešal še zmagovalec državnozborskih volitev Miro Cerar, rekoč, da želi sodelovati pri izbiri kandidata ali kandidatke. Tako je ta tema hočeš nočeš postala del pogajanj o oblikovanju nove koalicije. Včeraj je Cerar naposled razkril, kdo je njegov favorit. To je Janez Potočnik, ki končuje drugi komisarski mandat. V SD in Zavezništvu Alenke Bratušek so že poudarili, da se jim ne zdi primerno, da bi mu zaupali še tretjega.
»Mislim, da v Sloveniji še premoremo kakšnega človeka, namesto da predlagamo trikrat zapored istega. Sem pa razočarana, ker gospodu Cerarju ni uspelo najti ženske,« je včeraj dejala Alenka Bratušek, ki se – tako kot Erjavec – ne brani te funkcije. A ker si njena stranka, ki ima le štiri poslance, želi sodelovati v koaliciji, ki jo sestavlja Miro Cerar, si zaostrovanja odnosov zaradi komisarskega mesta ne sme privoščiti, če si ne želi zapreti vrat v vlado. Neuradno je slišati, da so v SMC Zavezništvu Alenke Bratušek (ZaAB) včeraj dali posredno vedeti, da imajo tudi brez njih dovolj možnosti za oblikovanje vlade in večine v državnem zboru.
V Zavezništvu Alenke Bratušek tako včeraj niso bili pretirano ostri do delovnega osnutka koalicijske pogodbe. Bratuškova je po srečanju s predstavniki SMC poudarila, da v njej pogreša natančen časovni okvir in način konsolidacije javnih financ, pri poglavju o zagonu gospodarstva pa konkretne ukrepe.
NSi ni resna kandidatka za Cerarjevo vlado?
V Novi Sloveniji so do prvih obrisov koalicijske pogodbe veliko bolj kritični. Poslanec Jožef Horvat, ki je včeraj sodeloval na pogovorih s SMC, nam je dejal, da Nove Slovenije ne bo v vladi, če se pogodba ne bo bistveno spremenila. Zato bodo v NSi poskušali Cerarja prepričati, da je program njihove stranke najboljši in da ga je treba v čim večji meri vgraditi v koalicijski sporazum.
»Osnutek koalicijske pogodbe je bolj deklarativne narave. To ni reformni program in ni odgovor na osem priporočil, ki smo jih dobili iz Bruslja,« pravi Horvat in dodaja, da v prvem predlogu koalicijske pogodbe manjkajo nekatere zadeve, pri katerih vztraja Nova Slovenija, med drugim pri sprejetju zakona o dostojnem pokopu vseh žrtev 2. svetovne vojne in pri tem, da z družinskim zakonikom ne bi urejali istospolnih partnerstev. Karl Erjavec pa iz tega sklepa, da imajo v NSi premalo pogajalskih izkušenj. »Postavili so velike zahteve, toda če bodo želeli priti v vlado, jih bodo morali bistveno zmanjšati. Tudi mi bi si želeli regres za vse upokojence, a vemo, kakšno je stanje v državi. Realno je, da ga dobijo tisti, ki dobijo do 1000 evrov pokojnine. Tudi NSi bo morala v svojih zahtevah popuščati ali je pa ne bo poleg,« meni Erjavec, drugi pa ocenjujejo, da zahteve NSi kažejo na to, da se želi ta stranka z njimi diskretno izogniti vstopu v levosredinsko vlado.
V NSi Erjavcu vračajo z nasprotno kritiko, ko pravijo, da ga ne vidijo na položaju evropskega komisarja. Menijo, da ni format človeka za kaj takega. Sami bi za komisarko raje podprli dosedanjo evropsko poslanko iz vrst SDS Romano Jordan. Ob Erjavčevi komisarski samokandidaturi so se pojavila tudi ugibanja, kaj neki to pomeni z vidika »socialdemokratskega bloka za vse generacije«, ki sta ga pred volitvami sklenili stranki SD in DeSUS. »Imata na podlagi tega dogovora zdaj štiri kandidate za komisarja (SD je predlagala Rada Genoria, Anjo Kopač Mrak in Tanjo Fajon, op. p.) ali je četrti – Karl Erjavec – povozil prejšnje tri?« zanima enega od naših sogovornikov.
