Socialni partnerji so na današnjih pogajanjih o socialnem sporazumu za gospodarsko rast in nova delovna mesta 2015-2016 zaprli poglavje o izobraževanju oz. šolstvu, odprli pa so tudi poglavje o javnem sektorju, a ga niso zaključili, je za STA pojasnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Največ časa so spet porabili za vprašanja, ki so bila v ospredju že na prejšnjih pogajanjih. Najbolj žgoče vprašanje v zadnjem času so davčne obremenitve gospodarstva, na kar so zelo občutljivi predvsem delodajalci.

Želijo namreč dovolj trdna zagotovila, da se splošna efektivna obremenitev gospodarstva v času trajanja socialnega sporazuma ne bo povečala. "Strinjamo se o možni prerazporeditvi davčnih bremen, pri čemer naj bi splošna obremenitev ostala nespremenjena," je dogajanje povzel Semolič.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je bil po pogajanjih razburjen, ker delodajalci še vedno nimajo temeljnega zagotovila, da se obremenitve gospodarstva ne bodo povečale.

"Dokler nimamo jasnih zavez o tem, so vse ostale rešitve za nas nesprejemljive. Prav vseeno je, koliko poglavij sporazuma zapremo, če nimamo temeljnih zavez, ki jih ves čas zasledujemo," je dejal za STA.

Odprto ostaja tudi poglavje o plačah. Sindikati želijo, da bi plače vsaj v enem delu poleg rasti glede na gibanje življenjskih stroškov zajele tudi del produktivnosti. "Tukaj nismo prišli do dogovora. To je dialog zlasti med nami in delodajalci, vlada v to neposredno ne posega," je pojasnil Semolič.

Odprta dilema je tudi minimalna plača. "Dobesedno smo jo preskočili, zavedajoč se, da je to eno najtežjih vprašanj za pogajalsko mizo," je pojasnil Semolič. Sindikati vztrajajo, naj se iz formule za izračun minimalne plače izvzamejo dodatki, npr. za nočno delo, saj menijo, da bi bilo to do zaposlenih s takšnim delovnikom zelo krivično.

So pa stališča nekoliko zbližali pri vprašanju privatizacije. Sindikati pri tem vztrajajo, da v primeru prodaje kakšnega državnega podjetja ne sme biti glavni in edini kriterij kupnina, ampak tudi skrb za zaščito delovnih mest in blagovnih znamk ter spoštovanje kolektivnih pogodb in slovenskega jezika.

Naslednja pogajanja bodo zaradi ponedeljkove seje državnega sveta, ki bo odločal o odložilnem vetu na tri zakone, v torek popoldne. Na dnevnem redu bodo imeli trg dela, socialno partnerstvo v Sloveniji, zaključne določbe in morda tudi zdravstvo, zagotovo pa ne bodo govorili o plačah in fiskalnem delu, je pojasnil Semolič.

Torkova pogajanja bodo zadnja v letošnjem letu, zato upanja, da bi dosegli prvotni cilj in dokument sprejeli v letošnjem letu, ni več. "Nihče si ne dela utvar. V torek pogajanj ne bomo zaključili," je povedal Semolič. V novem letu naj bi se spet zbrali v ponedeljek, 5. januarja, popoldne, ko bodo poskušali rešiti najtežja odprta vprašanja.

Smole pričakuje, da se bodo pogajanja v prvi polovici januarja "zaključila tako ali drugače". "Samo s teksti, ki ne dajejo jasnih zavez, ne moremo biti uspešni," je povedal.

Upravni odbor ZDS je mandat za pogajanja Smoletu podelil do konca leta, čeprav Smole pravi, da njihov cilj ni časovna omejitev mandata. "Cilj je sklenitev sporazuma. Če bomo videli, da prvi teden novega leta ne moremo zbližati izhodišč, potem bomo nehali. Ampak končale bomo vse delodajalske organizacije skupaj. Skupaj smo začeli in skupaj bomo nehali," je bil jasen.

Kot pravi, so delodajalske organizacije poenotile stališča, zato bodo nastopile enotno. "Če bomo ugotovili, da ni možnosti za napredek, potem bomo o tem obvestili organe upravljanja, ki bodo odločili, kako naprej," je povedal Smole, ki je, kot pravi, vedno optimist.

"Če ne bi bil, se ne bi pogajal. Moj cilj je doseči socialni sporazum - to je bil moj cilj prvi dan in bo tudi zadnji dan, je pa res, da napredek, ki smo ga zaenkrat dosegli, ni zadovoljiv oz. je daleč od naših pričakovanj." je sklenil.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v sredo ocenila, da bo najtežje zapreti poglavja o plačah, financah in trgu dela.

Za dokončanje vsebinskih usklajevanj bo v začetku prihodnjega leta po njenih besedah potreben še kakšen teden, potrjevanje na organih delodajalskih zbornic in sindikalnih central ter uradna potrditev pa bi lahko bili po njeni oceni zaključeni do konca januarja. Evropska komisija medtem od Slovenije pričakuje, da bo dokument sprejela do ko konca decembra.