Če po eni strani obstajajo signali, da bi se lahko rast v naslednjih četrtletjih še okrepila, pa se po navedbah Umarja ohranjajo tudi tveganja za nižjo rast od pričakovanj, povezana predvsem z rusko-ukrajinsko krizo.
Na uradu na podlagi danes objavljenih statističnih podatkov ugotavljajo, da se je z okrevanjem v mednarodnem okolju rast izvoza še okrepila, znaki okrevanja pa se kažejo tudi v domačem okolju.
Na Umarju izpostavljajo, da je bila v prvem četrtletju prvič po koncu leta 2011 medletno večja potrošnja gospodinjstev (0,6 odstotka), znova pa so bile večje tudi bruto investicije v osnovna sredstva.
Izvoz se je v letni primerjavi okrepil za 4,7 odstotka, ob tem pa se je v prvem četrtletju okrepila tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Boljša kot v predhodnih četrtletjih so bila tudi gibanja v nekaterih drugih dejavnostih, ki so vsaj deloma vezana na izvoz, in to predvsem v prometu in logistiki.
Državna potrošnje znova manjša
Na uradu poudarjajo še, da se je nadaljevalo tudi izboljševanje v nekaterih segmentih domače potrošnje. Drugo četrtletje zapored je bila medletno večja investicijska potrošnja (za 2,4 odstotka), kar je posledica nadaljevanja visoke rasti gradbenih del, sofinanciranih s sredstvi EU. Razmeroma visoka je bila tako tudi rast dodane vrednosti v gradbeništvu.
Državna potrošnja je bila medtem znova manjša (za dva odstotka), kar na Umarju povezujejo z nadaljnjim zmanjševanjem izdatkov za vmesno potrošnjo in sredstev za zaposlene v javnem sektorju.
Statistični urad je danes objavil, da se je BDP v prvem trimesečju na letni ravni realno zvišal za 1,9 odstotka. V primerjavi z zadnjim četrtletjem lani je bila gospodarska aktivnost manjša.
V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem, se je BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, v prvih treh mesecih letos zmanjšal za 0,3 odstotka, glede na prvo trimesečje lani pa zvišal za 1,5 odstotka.
Na Umarju ugotavljajo, da je bila po razpoložljivih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, ti so na voljo za 22 članic EU, Slovenija v prvem četrtletju med sedmimi članicami, kjer se je BDP glede na predhodno trimesečje zmanjšal.
Sindikati: Ključen problem za BDP politika, ki spodbuja kleščenje domače potrošnje
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je v zvezi z letno rastjo BDP v obsegu 1,9 odstotka in četrtletnim padcem v obsegu 0,3 odstotka pojasnil, da so zanje pomembni tudi kratkoročni trendi.
"Poznavajoč življenje je v tem trenutku še vedno ključen problem, da pada standard, vsaj pri večini ljudi," je za STA izpostavil ob robu seje Ekonomsko socialnega sveta (ESS) ter spomnil na težave na področju plač in socialnih transferjev. "Dokler se varčuje na teh segmentih, rast BDP ne bo v skladu z našimi pričakovanj," je zatrdil.
Danes objavljeni podatki o gibanju BDP po njegovih besedah samo potrjujejo njihovo stališče, da bi bilo treba za spodbuditev gospodarske rasti ustaviti kleščenje domačega povpraševanja. Medtem pa je v Sloveniji še vedno več elementov ekonomske politike, ki ta proces spodbujajo in to je "velika napaka", je prepričan.
Tudi Posedi problem vidi v domači porabi
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je ob enaki priložnosti za STA dejal, da je "očitno tudi BDP odraz notranjepolitične scene v Sloveniji", saj gre "malo gor, malo dol".
Sam vendarle verjame, da se bo v tekočem četrtletju še nekoliko popravil, saj so se pred jesenskimi lokalnimi volitvami začele nekatere gradbene aktivnosti.
Se pa strinja s Semoličem, da je problem domača poraba, ki je odvisna od plač in ljudi, ki delajo. Ti imajo vedno manj, je poudaril. "Ne poznam veliko delavcev, ki bi varčevali, vse, kar so imeli, so porabili decembra, vse tudi januarja. In poraba še pada," je bil slikovit.
BDP se je v prvem letošnjem četrtletju po prvih ocenah statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 1,9 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znižal za 0,3 odstotka, glede na prvo trimesečje lani pa zvišal za 1,5 odstotka.