V Svizu so ministrico Stanko Setnikar Cankar včeraj opozorili, da zakon učne pomoči učencem s posebnimi potrebami ne uvršča med delovne obveznosti učitelja, izvajanje te pomoči tudi ni element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev. Učitelji bi zato morali biti za izvajanje te pomoči v skladu s pravilnikom dodatno plačani. Ministrstvo praviloma določi merila za plačilo ur te pomoči, tokrat pa je plačilo začasno kar ukinilo. V pismu ministrici je zato vodstvo Sviza poudarilo, da je ta varčevalni ukrep nesprejemljiv, in predlagalo čimprejšnji sestanek.

»Takoj ko bo mogoče«

Po podatkih ministrstva je po odločbah za učno pomoč v devetletkah učencem na voljo 8346 ur na teden, izvedenih jih je okoli 95 odstotkov vseh. S tem ukrepom naj bi privarčevali okoli 3,3 milijona evrov na leto. Vseeno na ministrstvu obljubljajo, da bodo učiteljem za dodatno delo začeli plačevati, takoj ko bo finančno mogoče. Učitelji so seveda razburjeni. A ne le zato, ker bodo ob dodatek k plači (učitelj svetovalec z 20 leti delovne dobe je doslej za štiri ure pomoči na mesec dobil še približno 40 evrov neto). Jezi jih tudi, da bodo mobilni defektologi in socialni pedagogi za svoje delo še naprej plačani po starem, učitelji pa bodo morali v skladu z okrožnico učno pomoč učencem ponuditi v okviru svojih obveznosti.

Za Gregorja Pečana, ravnatelja OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani, je ta varčevalni ukrep še en dokaz shizofrene politike ministrstva. »Na naši šoli ima kar devet odstotkov otrok odločbe, po katerih jim moramo ponuditi dodatno učno pomoč. To je popolnoma noro. Ti otroci nimajo niti lažje motnje, le nižje sposobnosti ali določene učne primanjkljaje. Nekateri se do odločb dokopljejo zgolj zato, ker imajo vztrajne starše. Ne razumem, da nikogar na ministrstvu ne moti, da je po mednarodnih raziskavah takih otrok le kakšne tri odstotke. Te odločbe, ki jih komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo podeljujejo kot po tekočem traku, nas navsezadnje veliko stanejo,« se jezi Pečan, ki opozarja še na vrsto nesmislov.

Defektološki lobi

»Dogaja se, da defektologi nekega učenca ali skupino učencev odpeljejo od pouka, da bi jih učili strategije učenja. To, da v tem času manjkajo pri pouku določenega predmeta, kar se jim seveda pozna, pa jih sploh ne moti. Bojim se, da je na delu tudi moč defektološkega lobija,« brez dlake na jeziku še pove ravnatelj. Na OŠ Janka Modra imajo odobrenih 150 ur učne pomoči na teden. Ker otroke združujejo v skupine, je teh ur okoli 90, od tega 18 ur izvajajo učitelji. Drugo pomoč izvajajo defektologi in socialni pedagogi.