Kar 291.000 ljudi (20.000 več kot leto prej) je lani živelo pod pragom revščine, 410.000 jih je občutilo socialno izključenost (»le« 392.000 ljudi v letu pred tem), razkrivajo najnovejši podatki republiškega statističnega urada. Za vsako številko se skrivajo ljudje, med njimi tudi otroci, ki morajo kljub stiski hoditi v šolo. Zato je zelo pomembno, kako jih učitelji obravnavajo, je na posvetu o vrednotah in etiki v vzgoji in izobraževanju, ki ga je pripravil Inštitut za etiko in vrednote Jožeta Trontlja, poudarila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
»Ker so družine različne, morate paziti, da so vsi učenci v šoli enakopravni. Da ni nekdo manj vreden, ker doma nimajo avta, ker ima obute ponošene čevlje, ker nima obeh staršev,« je varuhinja svetovala udeležencem. Otroku, ki je nemiren, ki morda naredi kaj prepovedanega, ki »brcne koš za smeti«, naj učitelji posvetijo še več pozornosti, saj s svojim vedenjem kaže, da jo potrebuje. »To je izraz nemoči in krik na pomoč, morda je bil sinoči tepen, morda ga tepejo vsak dan, pa tega ne sme povedati.« Psiholog dr. Aleksander Zadel z Inštituta za osebnostni razvoj C. A. R. opozarja, da so čustva, ki jih človek izraža, pomembna informacija o tem, kako se počuti. A odrasli jih otrokom pogosto prepovedujemo, ko jim ukažemo, naj nehajo jokati, naj se umirijo...
Diploma ne zadošča
Da je prestopek lahko prošnja za pomoč, mora učitelj razumeti, samo znanje, ki mu ga potrjuje diploma, pri tem ne zadošča, opozarja profesor z Univerze v Birminghamu dr. David Carr. »Za učitelja ni dovolj, da sledi zakonom, pravilnikom, da ima s prakso pridobljene veščine. Potrebuje tudi vrline, s pomočjo katerih se bo ustrezno odzval in hkrati razumel, da odziv, ki je primeren za eno situacijo, ni pravšnji tudi za drugo.«
Vrline pridobimo z udejanjanem vrednot, za katere menimo, da so pomembne. Ljudje, ki živijo v skladu s svojimi vrednotami, so bolj srečni od tistih, katerih vrednote se od načina življenja razhajajo. To je pokazala prva tovrstna raziskava, ki jo je opravil profesor dr. Janek Musek z ljubljanske filozofske fakultete. V več letih zbiranja podatkov je v njej sodelovalo več kot 900 sodelujočih (od adolescentov do starih). Precejšnji vpliv na srečnost ima tudi sama osebnost človeka, medtem ko lestvica posameznih vrednot, če se ne odraža v dejanjih, na srečnost nima tako velikega vpliva.
S knjigami proti izginjanju vrednot
Pot do večje sreče se sicer zdi enostavna, vendar ravno nasprotno dokazuje raziskava angleškega inštituta Jubilee, opozarja profesor dr. Carr. Skupaj z raziskovalci je namreč ugotovil, da so besede, povezane z vrednotami, začele izginjati iz angleškega mladostniškega žargona. Da bi otrokom v šolah čim bolj približali poštenost, pravičnost, dobronamernost, sočutje, so začeli v šolah prebirati zgodbe o kralju Arthurju in njegovih vitezih. »Književnost je eden najboljših načinov za spoznavanje vrednot in človeškega značaja.« Kot pravi, so bili nad zgodbami navdušeni tako šolarji kot njihovi starši.