Učbeniške sklade v sedanji obliki je treba ukiniti, je prepričan eden od skrbnikov učbeniškega sklada v osnovni šoli, ki želi ostati neimenovan (njegove podatke hranimo v uredništvu). Po njegovem trenutno ne koristijo niti učencem niti učiteljem, prav tako pa tudi za državo niso vzdržni. Čas za premislek o prihodnosti učbeniških skladov je ravno pravi, dodaja, saj se večini učbenikom v njih, ki še niso bili zamenjani, prihodnje leto izteka veljavnost.
Učbenike si v učbeniškem skladu lahko učenci v osnovni šoli trenutno izposodijo brezplačno. Tretjino cene novega učbenika, kolikor je včasih znašala izposojevalnina (ta za srednje šole še vedno velja), je prevzela država. Ta pa v zadnjih letih po besedah sogovornika svojih obveznosti do šol ne poravnava. »Šolam, ki so imele v preteklih nekaj letih pozitivno stanje na računu, ministrstvo za izobraževanje prispevka za učbeniške sklade sploh ni več plačevalo. V naši šoli to pomeni med 7000 in 10.000 evrov primanjkljaja, kar ni zanemarljivo!«
V letošnjem letu je ministrstvo za izobraževanje za dokupe učbenikov v učbeniških skladih namenilo 550.000 evrov. Do leta 2010 so se sicer učbeniški skladi obnavljali na tri leta. Ministrstvo je v ta namen prispevalo po pet milijonov evrov na leto, kar je predstavljalo tretjino cene učbenikov. Leta 2010 pa je ob rebalansu proračuna takratni minister za izobraževanje Igor Lukšič sklenil, da lahko šole zamenjajo le iztrošene učbenike, kar je proračunski prispevek znižalo na dva do tri milijone evrov.
Zmeda v razredu
V Sloveniji imamo tako danes precejšnji razkorak med dejanskim stanjem na področju učbenikov in med pravili, ki veljajo, ob tem opozarja predsednik odbora za učbenike pri združenju založnikov dr. Miha Kovač. Medtem ko v šolah že štiri leta veljajo prenovljeni učni načrti, šole zaradi že omenjenih sprememb velike večine učbenikov niso smele zamenjati. Zato je v razredih zdaj zmeda, opozarja skrbnik šolskega učbeniškega sklada. »Iztrošene učbenike smo zamenjali z novimi, ki pa so dopolnjeni, saj starih ne prodajajo več. Zdaj ima na primer 20 otrok v razredu star učbenik, štirje pa novejšega in nekoliko drugačnega.«
Še huje pa je, da mora učbenik po koncu šolskega leta ostati nedotaknjen. Zgodovinar dr. Peter Vodopivec opozarja: »Če hočemo v državi doseči ustrezno raven bralne pismenosti, moramo otroke navaditi delati z učbenikom, ki je zanje prva strokovna literatura. Tudi v svetu se tega lotevajo čim bolj zgodaj. Naloga učbenika ni le, da učencu obširneje od učitelja in v podporo učenju zunaj šole posreduje podatkovno znanje, temveč predvsem, da se učenec z učbenikom in z učiteljevo pomočjo nauči učiti iz knjige ter knjigo smiselno brati in uporabljati, kar ga bo usposobilo, da bo lahko postopoma sam prebiral tudi drugo strokovno literaturo.«
Učbeniški skladi so zanj »prava katastrofa«. »Če želimo mladega človeka s pomočjo učbenika naučiti, kako se uči iz knjige in z njeno pomočjo, mora učbenik tudi resnično uporabljati, v njem sem in tja kaj podčrtati, si zapisati ali še bolje: sem in tja zabeležiti kak vprašaj in klicaj,« še dodaja dr. Vodopivec.
Brezplačni – brez vrednosti
Tudi brezplačnost učbenikov ima svoje slabe strani, opozarjajo sogovorniki, čeprav naj bi to precej finančno razbremenilo starše. »Otroci nimajo občutka, da so zaradi izposoje starši prihranili tudi 100 ali več evrov. Pogosto se zgodi, da ko je treba učbenik vrniti, niti ne vedo, da so si ga le izposodili. Ga založijo, izgubijo...« pripoveduje skrbnik učbeniškega sklada. Da bi bil prispevek staršev, ki to zmorejo, dobrodošel tudi zaradi odnosa do učbenika, meni tudi dr. Vodopivec, dr. Kovač pa dodaja: »Če so učbeniki povsem brezplačni, ljudje hitro dobijo občutek, da je tudi znanje ničvredno.«
Treba bi bilo torej na področje učbenikov uvesti jasna in transparentna pravila, meni Kovač. Na tak način bi založniki lahko pravočasno in kakovostno pripravljali učbenike, jih prilagajali in evalvirali, ko bi se spreminjali učni načrti. »Bojim pa se, da bodo na ministrstvu spomladi ugotovili, da kmalu ne bomo imeli več potrjenih učbenikov, kar bo treba hitro rešiti. Na trgu pa bo potem najuspešnejši tisti, ki bo na hitro nekaj 'zmašil' skupaj, ne pa tisti, ki bi učbenik pripravil temeljito in s pomočjo evalvacij v praksi. Podobno napako smo naredili ob uvajanju devetletke in bilo bi škoda, če se iz lastnih napak ne bi nič naučili.«
Možne rešitve za spremembe učbeniškega sistema je sicer pripravila delovna skupina za učbenike in učna gradiva pri ministrstvu za izobraževanje. A od nove ministrice je odvisno, ali bo njihove predloge, o katerih na ministrstvu vsebinsko niso želeli govoriti, upoštevala. Podrobno analizo učbeniških skladov pa naj bi to jesen pripravili tudi na Zavodu RS za šolstvo.
