V dvorani palače Lontovž na ljubljanskem Novem trgu, kjer domuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), bo danes živahno. Člani akademije bodo namreč na rednih volitvah izvolili novo vodstvo te ugledne ustanove. Kot smo že poročali, se za predsedniško mesto potegujejo komunikolog Slavko Splichal, zdajšnji podpredsednik in strokovnjak za robotiko Tadej Bajd ter arhitekt Marko Marijan Mušič, zdajšnji predsednik SAZU, ki je to mesto prevzel konec februarja po nenadni smrti Jožeta Trontlja. Kot pravi upravni direktor SAZU Zoran Mezeg, bodo člani SAZU prvič v svoji zgodovini odločali med tremi kandidati.
Mušič bi moral predčasno zaključiti mandat
Za izvolitev predsednika je potrebna večina glasov (48) vseh rednih in izrednih članov SAZU (95). Nekateri naši sogovorniki so zaradi ostre konkurence že včeraj napovedali, da bo na predsedniških volitvah potreben vsaj drugi (od treh) krogov glasovanja. Na izid volitev bodo vplivali tudi starost, dosedanje delo na akademiji pa tudi dejstvo, iz katerega razreda SAZU prihajajo kandidati, je še slišati iz te ugledne ustanove.
Ker so dosedanji predsedniki akademijo praviloma vodili več mandatov – v zakonu o SAZU je zapisana možnost enkratne ponovne izvolitve, vendar do 75. leta starosti – naši sogovorniki vnovične Mušičeve izvolitve ne izključujejo. Je pa ob tem treba poudariti, da nekdanji podpredsednik SAZU, ki je bil po Trontljevi smrti na predsedniško funkcijo izvoljen kot prvi iz umetniškega razreda, trenutno šteje 73 let in bi tako moral ob vnovični izvolitvi svoj triletni mandat zaključiti predčasno, sledile pa bi izredne volitve. Mušič, ki so ga pri kandidaturi podprli v dveh od šestih razredov, je sicer starostno omejitev, ki velja za članstvo v SAZU, v zadnji Sobotni prilogi označil za zastarelo in neumno.
Tudi Bajd s podporo dveh razredov
Mušičeva protikandidata sta mlajša. Splichal, ki kandidira s podporo prvega razreda (zgodovinske in družbene vede) in poudarja transdisciplinarno delovanje akademije, bo junija dopolnil 67 let, dosedanji podpredsednik akademije Bajd, ki bi na SAZU najraje videl le tri razrede, pa je dve leti mlajši. Bajd sicer tako kot Mušič (oba sta bila v času Trontljevega vodenja akademije podpredsednika) kandidira s podporo dveh razredov. Za »svojega« kandidata se niso odločili le v razredu medicinskih ved. Ob tem velja še poudariti, da bi ob morebitni izvolitvi Splichala SAZU prvič dobila predsednika iz družboslovnega razreda.
Na volitvah za preostale vodstvene položaje dilem ne bi smelo biti. Na podpredsedniška položaja bosta najverjetneje izvoljena edina kandidata, dosedanji glavni tajnik in geograf Andrej Kranjc in teolog Jože Krašovec, na mesto glavnega tajnika pa naj bi se usedel stomatolog Uroš Skalerič, ki je edini kandidat. SAZU je v 75 letih obstoja vodilo devet mož, po letu 1950 jezikoslovec Fran Ramovš, literarni kritik Josip Vidmar, pravnik in zdravnik Janez Milčinski, literarni teoretik France Bernik, fizik Boštjan Žekš in zdravnik Jože Trontelj.
