Politika že več let govori o tem, kako bo spodbudila razmah stanovanjskega najemništva, toda v Sloveniji tega trga po besedah dr. Richarda Sendija z urbanističnega inštituta še vedno skorajda ni. Po zadnjih podatkih statističnega urada iz leta 2011 so imela gospodinjstva v najemu 62.000 ali devet odstotkov izmed nekaj več kot 670.000 vseh naseljenih stanovanj.

Posledice nedelujočega najemniškega trga so po opozorilih strokovnjakov številne, od šibke zaščite in velikih tveganj tako najemodajalcev kot najemnikov, oddajanja na črno in pomanjkanja najemniških stanovanj ter nizke mobilnosti prebivalstva do fenomena revnih lastnikov, zaradi katerih kakovost stanovanjskega fonda pri nas vztrajno pada.

»Preprost razmislek privede tudi do sklepa, da je nemogoče oblikovati vzdržno nacionalno stanovanjsko politiko in ekonomijo na predpostavki, da bo 90 odstotkov družin zmoglo zagotoviti 100.000 evrov, kolikor približno stane spodobno stanovanje. Posebej ne v državi, kjer povprečna plača znaša 1000 evrov in več kot 20 odstotkov prebivalcev prejema manj kot 600 evrov na mesec,« pa v prvi vrsti izpostavlja koordinator delovne skupine za stanovanjsko politiko pri Mreži za prostor Blaž Habjan.

Neprofitna najemnina uničuje ponudbo

Da bi spodbudila razmah najemništva, bi morala država po besedah profesorice na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Andreje Cirman uravnotežiti odnos med najemnikom in najemodajalcem, povečati hitrost sodnih postopkov za izselitev najemnika, ki ne plačuje najemnine in urediti vse bolj problematično odgovornost lastnika, da poravna obratovalne stroške za stanovanje, ki jih najemnik ni plačal. Plačilna nedisciplina namreč tudi po opozorilih občin in stanovanjskih skladov na tem področju narašča.

Zasebno ponudbo najemniških stanovanj bi okrepila tudi davčna razbremenitev najemodajalcev, ki zdaj državi odrinejo 25 odstotkov vseh pobranih najemnin, zmanjšanih za stroške vzdrževanja (avtomatsko priznani normirani stroški znašajo 10 odstotkov pobranih najemnin). »Najpomembnejši korak pa bi bila uvedba ekonomsko vzdržne najemnine tudi v sedanjem neprofitnem sektorju, saj obstoječa neprofitna najemnina počasi, a zanesljivo uničuje ponudnike neprofitne oskrbe. Ti se lahko likvidnostno trenutno rešujejo zgolj z odprodajo stanovanj, kar se posledično odraža v še slabšem razmerju med najemnimi in lastniškimi stanovanji,« je prepričana dr. Cirmanova.

S podatkom, da z obstoječimi neprofitnimi najemninami lahko krijejo tekoče stroške, ne pa tudi investicijskih stroškov vzdrževanja stanovanj, ji pritrjuje direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink. Kot pravi, bi morale biti ekonomsko vzdržne najemnine vsaj za 30 odstotkov višje.

Za ogrožene stanovanjski dodatek

Da takšen ukrep ne bi prizadel socialno ogroženih, bi ga bilo treba po mnenju dr. Cirmanove dopolniti z uvedbo stanovanjskega dodatka in s stalnim preverjanjem upravičenosti najemnikov do tovrstne subvencije. Kajti večkrat smo tudi v Dnevniku že opozorili, da je neprofitno najemno stanovanje postalo tako rekoč dosmrtna pravica z možnostjo podaljšanja na druge člane gospodinjstva, saj so možnosti preverjanja upravičencev majhne. Obstoječi sistem neprofitnih najemnin pa tudi sicer za določen del neprofitnih najemnikov predstavlja pravzaprav neupravičen socialni transfer, saj bi bili glede na svoje dohodke sposobni plačevati višje najemnine, dodaja Rink. Prepričan je, da bi bil ustreznejši stanovanjski dodatek. Ta naj bi bil vključen v enoten sistem socialnih transferjev in bi se torej tako kot otroški dodatki, štipendije... odmerjal glede na dohodke posameznika.

Poleg tega je za oživitev najemniškega trga po Rinkovi oceni nujna uvedba najemninskega posredništva. Vzpostaviti bi bilo torej treba organ, ki bi se namesto lastnika ukvarjal z oddajanjem njegovega stanovanja, v zameno za določeno plačilo pa bi nosil tudi vsa administrativna bremena in morebitne stroške zavarovanja tveganj. Država pa bi morala povečati proračunska sredstva za gradnjo in pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, še pravi Rink.

Vse te predloge je ministrstvo za infrastrukturo in prostor vključilo tudi v novi osnutek nacionalnega stanovanjskega programa, vprašanje pa je, ali in v kakšni obliki, predvsem pa kdaj bodo nazadnje uresničeni. Javna obravnava osnutka se bo končala konec septembra.