Okoli 20.000 evrov preživnine dolguje oče hčeri naše sogovornice, katere podatke hranimo v uredništvu. Za preživnino se z materjo prek sodišč bojujeta že več kot 20 let. Dobrih 300 evrov na mesec bi ji oče moral plačevati, a je to v zadnjih dveh desetletjih storil le kakih desetkrat. Nekaj denarja sta sicer prejeli prek izvršb, a zadnja seže precej let nazaj. Namesto da bi se zdaj že polnoletna hči v celoti posvetila študiju, mora včasih svoje obveznosti zanemariti, saj mora za to, da lahko preživi in študira daleč od doma, delati.
Vse kaže, da študentka denarja, ki ji ga oče dolguje, ne bo nikoli dobila. »Obupali sva,« pravi njena mama. Dosedanji postopki na sodišču so ju stali skoraj 8000 evrov. Dekle, ki mora po polnoletnosti stvari urejati samo, denarja za odvetnike nima, čas in energijo pa bo raje posvetila študiju in delu. »Tega bremena preprosto ne more nositi,« pravi njena mama.
Medtem pa se očetu, ki se plačevanju preživnine ves čas spretno izmika, ni zgodilo nič. Menjal je svoje stalno prebivališče, odprl in zaprl podjetje, prepisal svoje premoženje... Dvakrat, pravi sogovornica, je bil že obsojen na zaporno kazen, a je še vedno na prostosti, saj se je na odločitev sodišča pritožil.
Primer ni osamljen, opozarja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Čisto brez izkupička zaradi pred desetimi leti prenovljene zakonodaje po njenih besedah vendarle nismo. Neplačevanje preživnine je po njenem zdaj veliko lažje dokazovati, žal pa so tudi neplačniki pripravljeni storiti vse več, da bi se plačilu izognili.
Poglejmo še številke: sedem obsojencev trenutno prestaja zaporno kazen zaradi neplačevanja preživnine, so nam povedali v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Koliko ljudi je šlo zaradi tega v zapor v zadnjih desetih letih, ni znano. Po podatkih Statističnega urada je bilo na zaporno kazen zaradi neplačevanja preživnine od leta 2006 do 2012 obsojenih skupno 488 oseb. Lani je bilo pri nas 3528 prijav kaznivih dejanj zaradi neplačevanja preživnine, sodnih poravnav na tožilstvu pa le 33.
Na vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da kaznivo dejanje neplačevanja preživnine v dokaznem smislu ni preprosto. Med vsemi elementi je namreč treba ugotoviti, da storilec preživnine ne plačuje, četudi bi to zmogel. »Neplačevanja preživnin ni mogoče zatreti s kazenskim pregonom. Menimo, da bi bilo treba vzpostaviti in zagotoviti družbeno disciplino, šele zatem naj nastopi tožilstvo, ki bo kot organ pregona obravnavalo tiste ekscesne primere, ko do plačevanja preživnine kljub temu ne pride,« pravijo.
Mladoletni po nadomestilo
Preživnino bi v Sloveniji po podatkih ministrstva za delo moralo prejemati 64.030 ljudi (poleg otrok denimo tudi starejši, ki so jim pri preživljanju dolžni pomagati njihovi odrasli otroci). Kar 3956 otrokom je ta mesec Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad izplačal nadomestilo preživnine v skupni višini 324.424 evrov. Do njega so upravičeni le mladoletni otroci, za katere izvršba pri dolžnikih ni bila uspešna oziroma postopek še ni končan, pa je od vložitve predloga za izvršbo preteklo že več kot tri mesece. Višina nadomestila ni enaka višini določene preživnine, pač pa je odvisna od otrokove starosti. Povprečno nadomestilo preživnine, ki ga je ta mesec izplačal sklad, tako znaša 82 evrov na otroka, medtem ko po podatkih ministrstva povprečna višina (na CSD, sodišču ali pri notarju) določene preživnine znaša skoraj 132 evrov.
»A zalomi se po polnoletnosti, ko mora otrok sam na pot iskanja denarja za lastno preživljanje,« opozarja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. »Veliko mladih tega preprosto ne zmore. Nekaterim se moralno upre iskati to pravico, drugi so veseli, da sploh kaj prejmejo, tretji gredo v boj, ki ni lahek.« Pri tem opozarja tudi na izvršbe. Oškodovanec, običajno otrokova mati, mora namreč vnaprej plačati akontacijo za izvršbo, katere izid je povsem negotov. »To ni pravično in kot varuhinja bom pristojne opozorila, da taka ureditev ne sledi ciljem pomoči otrokom.«
Mnogo bolj uspešen pri izterjavah je običajno preživninski sklad. Do konca letošnjega junija je izplačal 1,95 milijona evrov nadomestil preživnin, od dolžnikov je izterjal 635.251 evrov, kar glede na izplačila predstavlja skoraj 33 odstotkov. To je po ocenah mag. Alenke Oven, vodje sektorja za izterjavo, nadzor in analitiko, v kriznih razmerah precej, delež uspešnih izterjav pa se trudijo še povečati. Zato so letos začeli predhodno izterjavo: preživninskim zavezancem pošiljajo obvestila o stanju odprtih terjatev, s katerimi jih pozivajo, naj dolg nemudoma nakažejo na račun preživninskega sklada, v nasprotnem primeru ga je ta dolžan izterjati po sodni poti.
Otrok naj ima prednost pred avtom
Država bi po mnenju Nussdorferjeve morala narediti vse, da bi bilo neplačevanje sramotno, pot do izterjave preživnine pa lažja in hitrejša. Varuhinja bo zato novega ministra ali ministrico za pravosodje opozorila na potrebne spremembe na sodnem področju, na primer na stroške postopkov in prioritete dela, kjer so oškodovani otroci.
Znano je, da je varuhinja predlagala tudi konkretne rešitve, ki pri pristojnih doslej niso naletele na odobravanje. Ob neplačevanju preživnine bi morali zavezancu po njenem preprečiti registracijo avtomobila. »Otrok mora imeti prednost pred prevoznim sredstvom,« pravi v prepričanju, da bi pri mnogih to delovalo. Marsikdo namreč na sodišču dokazuje svojo plačilno nesposobnost za plačevanje preživnine (za kar plača dragega odvetnika), vsako leto pa kljub temu registrira avtomobil. A nad njenim predlogom na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso bili navdušeni. Po njihovi presoji bi ukrep pomenil določen pritisk na neplačnika preživnine, vendar pa otroku ne bi zagotovil neposrednega poplačila. V določenih primerih bi po njihovem lahko pomenil celo zmanjšanje možnosti, da bo neplačnik dolgove do otroka poravnal, saj se »brez avta ne more pripeljati v službo iz krajev, kjer ni javnega prometa«.
Podobne rešitve so predlagali tudi v društvu Preživnina – otrokova pravica s peticijo, ki so jo marca predali državnemu zboru, a odgovora nanjo niso dočakali. V njej med drugim predlagajo, naj se imena neplačnikov javno objavijo – ob takšni grožnji bi otrok po njihovem hitro imel prednost pred drugimi neplačnikovimi izdatki.
»Kljub nespodbudnim številkam, ki smo jih predstavili, se stvari premikajo,« je prepričana ustanoviteljica društva Staša Rep. Razveselila se je nedavne spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju. Ta določa, da imajo pri poplačilu dolga prednost pred drugimi terjatvami prav zakonite preživnine. Spremembe tega zakona bodo začele veljati že prihodnji mesec.
