Nova verzija strategije pametne specializacije, dokumenta, ki bo podlaga za črpanje evropskih sredstev, naj bi konec tega tedna že potovala v Bruselj. Strategija je sicer od ponedeljka objavljena na spletni strani Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), včeraj pa jo je na svoji prvi seji obravnaval tudi novi republiški svet za znanost in tehnologijo. Predsednica sveta Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo je ob tem izrazila upanje, da bo novi strateški dokument uspešneje implementiran od dosedanjih. V preteklem mandatu, ki se je končal januarja, je denimo svet obravnaval Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011–2020, ki je bila potrjena tako na vladi kot v državnem zboru. Žal, je opozorila Lah-Turnškova, pa je bila njena implementacija manj uspešna.
Vsi bolj zadovoljni
Strategija pametne specializacije je sicer dokument, ki ga bo Slovenija morala z evropsko komisijo uskladiti čim prej, če bo hotela dostopati do približno dveh milijard evrov evropskih sredstev. Določal naj bi ključne razvojne prioritete v prihodnjih petih letih, za dosego teh ciljev pa naj bi svoje znanje povezali visokošolske in raziskovalne inštitucije ter gospodarstvo. Kot je povedal predstavnik SVRK Peter Wostner, so po lanskem neuspehu, ko je prvo verzijo strategije evropska komisija zavrnila, začeli dokument pisati od začetka. Utemeljili so ga na odzivih podjetij in različnih družbenih skupin, tudi študentov in upokojencev. Zakaj prva različica, ki je s podobnimi javnimi razpravami nastajala vse lansko leto, ni uspela, ostaja uganka. Na včerajšnji seji pa je Janez Renko, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je z ministrstvom za gospodarstvo lani pripravljala prvo različico, nakazal, da je tudi sam z novo verzijo bolj zadovoljen. Po neuradnih informacijah naj bi bili z njo bolj zadovoljni tudi v Bruslju, kjer naj bi slovenski uradniki sproti preverjali, ali je smer prava.
SVRK je za Slovenijo v prihodnjih petih letih predvidela pet prednostnih področij – razvoj pametnih (robotiziranih in avtomatiziranih) tovarn, razvoj pametnih zgradb in domov, pametnih mest in skupnosti, pametno rabo virov in razvoj zdravja. Wostner je spomnil, da bodo denimo zgradbe, ki prebivalcu oziroma uporabniku omogočajo elektronski nadzor njihovega funkcioniranja in določeno mero »komuniciranja« s stavbo, do leta 2018 postale globalna tržna niša. Trg naj bi bil vreden enainsedemdeset milijard dolarjev, njegova rast pa naj bi bila dvestoodstotna. Medtem so v Sloveniji že prisotne industrije, od lesne in tekstilne do izolacij, ki bi se v novi trend lahko vključile. Podobno vizionarska je SVRK tudi na preostalih štirih področjih. Na področju zdravja so tako denimo predvideli podporo zdravemu bivalnemu okolju, ki je v Sloveniji naravna danost in prednost v primerjavi z drugimi državami.
Začudenje nad očitnim
Smele načrte so člani znanstvenega sveta, profesorji, raziskovalci in podjetniki sprejeli z odobravanjem, opozarjali pa so na razkorak med načrti in uresničevanjem načrtov. Slednje namreč večkrat ne uspe, ker se raziskovalna sfera navznoter ne povezuje, temveč vsaka inštitucija vodi svoje projekte. »Razdeljenost in razdrobljenost je bolezen slovenske raziskovalne sfere,« je opozoril rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik. Da bo za pridobitev velikih evropskih projektov v prihodnosti potrebnega več povezovanja, zadnjih nekaj let poudarjajo tudi na komisiji. Ugotavljajo namreč, da so v preteklem finančnem obdobju (2007–2013) države evropski denar porabljale preveč razpršeno, za lokalne projekte, ki niso prispevali k rasti skupne evropske konkurenčnosti na globalnem trgu. Gre sicer za dokaj preprosto ugotovitev in čudenje predstavnikov komisije, da je tako, po sedmih letih ne zveni prepričljivo. Že razlike v razvitosti in razvojni hitrosti evropskih članic so enormne. Res pa je, da ima denimo Slovenija tudi navznoter težave z geografskim »povezovanjem«. Kot prikazujejo podatki v našem grafu, je razmerje med sredstvi, ki so jih v okviru 7. programa, namenjenega raziskovanju in razvoju, v letih 2007–2013 uspele pridobiti posamezne slovenske regije, večsto- do desettisočkratno. Tudi seštevek sredstev, ki so jih pridobile vse preostale regije, je večkrat manjši od sredstev, ki jih je pridobila Ljubljana. Predstavnik Univerze v Mariboru Zdravko Kačič se je zato ironično vprašal, ali je državna strategija te razlike med osrednjeslovensko regijo in »perifernimi« regijami še povečevati, ali jih zmanjševati.
Da strategija pametne specializacije (SPS) ne bo delovala brez sprejetja njej nadrejenih dokumentov, operativnega programa in partnerskega sporazuma, pa je opozorila Maja Bučar s Fakultete za družbene vede. Wostner ji je na to zagotovil, da je partnerski sporazum s komisijo že skoraj sprejet, usklajenost SPS z operativnim programom pa bo morala zagotoviti prihodnja vlada Mira Cerarja. Zdaj že skoraj enoletna zamuda pri pripravi dokumentov (napovedovali so jih za lansko jesen) sicer Slovenijo še naprej odmika od evropskih milijard. Medtem so partnerske sporazume s komisijo že potrdile Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija in Slovaška, ki bodo kmalu lahko začele črpati sredstva. Med »novimi« članicami EU pri tem manjkata le Slovenija in Malta.
