Knjižica Finska v vrhu znanja 2030 je sicer delo finskega sindikata vzgoje in izobraževanja, ki šteje 120.400 članov in sicer od predšolske vzgoje do univerzitetnih učiteljev. V slovenski prostor sta knjižico skupaj prenesla Sviz in center z ljubljanske pedagoške fakultete, je pojasnil glavni tajnik Branimir Štrukelj. Kot je še dejal, si v sindikatu želijo, da bi se prevladujoč pogled na izobraževanje v Sloveniji, da je to strošek, spremenil tako, da bi končno dojeli, da je to investicija v prihodnost.
Finska ima po standardih, ki jih postavlja mednarodna primerjava dosežkov učencev PISA, enega bolj učinkovitih sistemov šolstva. Namen študije, ki je nastajala v letih 2012 in 2013, je bil zbrati in evalvirati dejavnike sprememb, ki bodo vplivali na izobraževanje in vzgojo do leta 2030. Poleg tega so v študiji opredeljeni ukrepi, s katerimi naj bi dosegli začrtane cilje v prihodnjem 17-letnem obdobju.
Slavko Gaber s pedagoške fakultete, ki je knjižico pospremil v naš prostor z aktualizirano spremno besedo, je med drugim skušal pojasniti, zakaj je za vse narode, še posebno pa za manjše, nadvse pomembno, da v svoji skrbi za ekonomsko kompetitivnost in še bolj za dolgoročno kakovost življenja svojih državljanov skrbno premislijo potrebne ukrepe v vzgoji in izobraževanju.
V poučevanju ne bo napredka
Marjan Šimenc s pedagoške fakultete pa je v luči zapisanega v študiji orisal razmerje med javnim in zasebnim šolstvom ter opozoril s citatom iz knjižice, da bo zaradi neselektivnega zmanjševanja sredstev manj izbirnosti, skupine bodo številčnejše, učna tehnologija v izobraževalnih ustanovah pa bo zastarala. Učitelji bodo zapostavljali dodatno izpopolnjevanje, zato v poučevanju ne bo napredka, je še dodal.
Sogovorniki so se strinjali, da je pričujoča knjižica lahko v vzpodbudo, da bomo zmogli tudi v Sloveniji povezati premisleke in prizadevanja različnih akterjev od učiteljstva, staršev do gospodarstva in politike v skupen premislek o pomenu izobraževanja za kakovost življenja vseh.