Verjamem
Na vprašanje, ali je pomembnejša kakovost ali število študentov oz. koga pustiti zunaj, če gremo v selekcijo, je Iztok Prislan iz stranke Verjamem poudaril, da ne smemo pustiti zunaj nikogar, a je treba jasno določiti, kak standard znanja je dovolj. »V družbi ni nujno, da gremo vsi na univerzo, dober si lahko tudi brez univerze,« pravi Prislan, ki je izpostavil tudi, da če bi imeli trg delovne sile, ki bi sprejel tudi ljudi s srednješolsko izobrazbo, ne bi vsi silili študirati. V Verjamem se zavzemajo za popolnoma brezplačno šolanje.
Solidarnost
Marina Tavčar Krajnc iz Solidarnosti, ki na volitvah kandidira s skupno listo s stranko SD, meni, da univerze ni mogoče enačiti s celotnim visokim šolstvom, ki izven univerz vključuje še druge institucije. Tavčar Kranjčeva je prepričana, da je potrebno družbeno prizadevanje za dostop čim boljše izobrazbe v javnem sistemu visokega šolstva čim večjemu delu prebivalstva, kar zagotavlja razvoj modernih in postmodernih družb, ki temeljijo na znanju. Če pa je dostop do univerzitetnega študija omejen, je po njenem treba preprečiti, da bi socialni položaj posameznika vplival na njegove možnosti študija.
Koalicija Združena levica
Po mnenju Luke Omladiča iz Združene levice ni težava to, da je univerza socialna ustanova, ampak da zaradi socialnih razlik za nekatere študij na univerzi postaja nedostopen. Univerza mora biti dostopna vsem, ne glede na socialni položaj, a zadeve v zadnjih desetih letih gredo po njegovi oceni ravno v nasprotno smer.
SLS
SLS po besedah Janeza Tomšiča predlaga sprejemne izpite, ki naj jih pripravi univerza sama. »Študirajo naj vsi, ki imajo za to ustrezne kompetence, torej neko osnovno znanje, ki so pripravljeni sprejeti odgovornost za študij, in vsi tisti, ki so glede na svoje znanje in ne glede na bogastvo družine primerni za študij,« je dejal.
SMC
V SMC so po besedah Milana Brgleza za jasno ločitev javnega in zasebnega, tudi v visokem šolstvu, zato so proti uvedbi šolnin. »Vsakdo bi morali imeti vsaj enkrat pravico do študija na univerzi, tudi izredni študij ne bi smel biti plačljiv, če posameznik te pravice še ni izkoristil,« je pojasnil.
PS
Jožef Kavtičnik iz PS je poudaril, da je dolžnost države, da zagotovi sredstva za financiranje univerze. »Cel sistem je treba narediti tako pravičen, da bodo imeli vsi otroci, mladostniki, študenti enake pravice. Potreben bo nacionalni program na področju izobraževanja,« je dejal Kavtičnik, ki dodaja, da so v PS proti plačljivemu študiju.
DL
Jaka Šoba iz DL je opozoril, da šolstvo nekdo mora plačati, vprašanje je le, kako bomo zagotovili financiranje - direktno s šolninami ali posredno iz proračuna. V DL se zavzemajo za vavčerski sistem.
SD
Jernej Pikalo - sicer minister za izobraževanje, ki opravlja tekoče posle - pa je poudaril, da v SD nikakor ne bodo vztrajali na plačljivem rednem študiju, podpirajo pa delni brezplačni študij. Opozoril je, da če ukinemo možnosti plačljivih študijev - na primer študija ob delu - bomo marsikomu odrekli možnost študija, na primer tistim, ki so se že enkrat v preteklosti vpisali v študij in bi se kasneje v življenju radi še enkrat vpisali.
