»Če bi SLS začasno vodila Jasmina Opec, bi to pomenilo takojšnje razsutje stranke,« nam je po včerajšnji seji izvršilnega odbora SLS dejal eden od njenih članov. Po naših informacijah so se predsednik Franc Bogovič ter podpredsednica Olga Franca in podpredsednik Janez Tomšič že konec minulega tedna odločili, da bodo zaradi poloma SLS na nedavnih državnozborskih volitvah odstopili, vendar z odlogom do izrednega kongresa stranke, ki bi ga izpeljali po oktobrskih lokalnih volitvah. Ker se jim tretja podpredsednica stranke, poslanka Jasmina Opec, pri tem ni hotela pridružiti in bi v primeru njihovega ponujenega odstopa po funkciji sama začasno prevzela vodenje SLS, so tudi preostali trije odstopili od prvotne namere. Opecova je, tako naši viri, ocenila, da je za nedavne volitve trdo garala, zato se ne čuti krivo za izpad stranke iz parlamenta. Tako bo SLS o novem vodstvu odločala šele konec leta.

Starši za SLS, otroci za nikogar

Glasovnice, ki so do včeraj po pošti prispele iz tujine, so iz parlamenta dokončno potisnile najstarejšo politično stranko pri nas – Slovensko ljudsko stranko (SLS), ki je ostala pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom. Zanjo je glasovalo rekordno malo volilcev, le 34.548 ali 3,95 odstotka vseh, iz tujine pa je po pošti prejela premalo glasov (171), da bi obdržala poslance. Če upoštevamo, da ima SLS okoli 16.000 članov, njen volilni izid teoretično pomeni, da je vsak od njih uspel na volitve v povprečju zvabiti le še enega sorodnika ali prijatelja. »Če starši glasujejo za SLS, njihovi otroci praviloma za nikogar, za SDS pa gredo glasovat vsi – starši in otroci. Od SLS so šli glasovi tudi k Cerarju,« nam je najslabši volilni izid v zgodovini ljudske stranke ocenil eden od njenih članov.

In kdo je kriv za volilni poraz SLS, na čelu katere se je v 26 letih zvrstilo osem predsednikov? Aktualni prvak Franc Bogovič, ki so ga pred ustoličenjem nekateri označevali za »zajca«, ki stranke ne bo sposoben voditi? »Ne, Bogovič je čisto v redu. Ni njegova napaka, da so izpadli iz parlamenta. Ta stvar se vleče vse od leta 2000, od spodletele združitve s Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), ki je bila zelo čudna,« odgovarja Ivan Oman, prvi predsednik SLS oziroma njene predhodnice Slovenske kmečke zveze, ki je na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 zbrala 12,6 odstotka glasov, samo v občini Ljubljana Center, kjer ni kmetov, kar šest odstotkov. Kako nizko v prestolnici SLS kotira danes, pa kaže že to, da je njen predsednik Franc Bogovič, ki je 13. julija za poslanca kandidiral v dveh ljubljanskih volilnih okrajih (Moste-Polje II in III), v enem dobil pičlih 78 in v drugem 168 glasov. Za nameček je celotno vodstvo SLS (tudi vsi trije podpredsedniki) v petih volilnih okrajih skupaj zbralo trikrat manj glasov kot v enem okraju rekorder minulih volitev po številu glasov – prvak SDS in zapornik Janez Janša.

Žerjav pometal ljudi iz stranke in odšel

Najuspešnejše obdobje ljudske stranke sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko jo je osem let vodil Marjan Podobnik in je imela kar 19 poslancev. Po združitvi s SKD leta 2000 je šla njena pot postopno navzdol. Pogosto je menjavala predsednike, neuspešno iskala pravega liderja, in ko se je leta 2009 zazdelo, da ga je našla v Radovanu Žerjavu, jo je ta – ko se je znašel na vrhu lestvic priljubljenosti slovenskih politikov – na hitro zapustil, rekoč, da ima dovolj slovenske politike. »Stranko sem prevzel takrat, ko so jo že skoraj vsi odpisali in nam je v javnomnenjskih anketah kazalo, da imamo manj kot en odstotek podpore volilcev. Tudi njeno finančno stanje je bilo slabo. A smo medtem garali in nekaj malega naredili. SLS se v javnomnenjskih raziskavah trenutno giblje okoli četrtega mesta, v zadnjem času nam podpora rahlo raste,« nam je Žerjav dejal kmalu po svojem lanskem odstopu, ki mu ga mnogi eselesovci zamerijo. Preden je odšel s čela stranke, je namreč iz nje izključil nekaj ustanovnih članov (nekdanjega poslanca Andreja Fabjana, zelo vplivnega človeka v slovenskem kmetijstvu Petra Vriska, razvpitega nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja...). Radovan je naprej odigral vlogo mišičnjaka, ki izgrednike meče iz nočnega lokala, potem je stisnil rep med noge in rekel, da se politike ne gre več, danes ugotavljajo v SLS.

Vrisk: SLS so nepravilno vodili

Med izobčenci je, kot rečeno, tudi Peter Vrisk, ustanovni član SLS. Vodstvu stranke se je zameril predvsem zato, ker javnosti ni želel razkriti, koliko plače ima kot predsednik Zadružne zveze Slovenije. Pa obžaluje, da je njegova SLS izpadla iz parlamenta, vprašamo Vriska? »Vsekakor, to je velika škoda za slovenski politični prostor, saj ljudske stranke povsod po Evropi igrajo pomembno vlogo. SLS ima na terenu veliko dobrih ljudi ter odličnih županov in vodij lokalnih odborov, je pa vrh stranko zadnja leta nepravilno vodil in usmerjal,« meni Vrisk. Prepričan je, da bo morala SLS, če se bo želela vrniti v parlament, marsikaj korenito spremeniti.

»Volilni izid, ki ga je dosegla, je sporočilo, da v politiki tako ne gre. Potrebni so strpnost, potrpežljivost in sprejemanje morebitnih kritik, izrečenih znotraj stranke, namesto da ljudi, ki povedo svoje mnenje, izločajo in delajo negativno selekcijo. V SLS so to počeli kar nekaj let,« zatrjuje njen soustanovitelj Peter Vrisk.