Včeraj smo neuradno izvedeli, da je iz Bruslja v Ljubljano prispelo še eno pismo, s katerim evropska komisija Slovenijo obvešča, da je v postopkih prejšnjega finančnega obdobja odkrila nepravilnosti. Dokler se te ne razrešijo, naj bi komisija ustavila vsa izplačila evropskih sredstev Sloveniji. »Situacija je kar težka,« nam je potrdil sogovornik, ki je seznanjen z dogajanjem, pri katerem smo preverjali informacije, a se z imenom ne želi izpostavljati v javnosti.
Gospodarski minister Metod Dragonja je v ponedeljek sicer odgovoril na pismo Kemijskega inštituta, Instituta Jožef Stefan ter Nacionalnega inštituta za biologijo, v katerem so znanstveniki opozarjali, da bo Slovenija izgubila evropska sredstva. Pismo so predsednik in predsednici znanstvenih svetov inštitutov januarja naslovili na predsednico vlade Alenko Bratušek, a ga je ta prepustila gospodarskemu ministrstvu.
Minister čaka na maj
Raziskovalce skrbi, da Slovenija še ni pripravila dokumentov, imenovanih Operativni program, Partnerski sporazum ter Strategija pametne specializacije, ki bodo podlaga za črpanje evropskih sredstev v novem programskem obdobju, od letos do leta 2020. V Dnevniku smo že poročali o tem, da so pripravljanje dokumentov birokrati iz evropske komisije ostro kritizirali. V pismih, ki so jih iz komisije poslali v Ljubljano, so opozarjali na slabo pripravljenost dokumentov in nerazumevanje zahtev komisije. V znanstvenoraziskovalnih krogih in med podjetniki, katerih delo temelji na znanstvenem raziskovanju, že več mesecev prevladujeta razočaranje in jeza. V večinoma zaupnih pogovorih nas poznavalci opozarjajo, da Slovenija zaradi zamud in slabe pripravljenosti dokumentov ne bo mogla iz Bruslja prečrpati denarja ravno v letu, ko bi ga najbolj potrebovala. Podobno pismo s skoraj identičnimi opozorili, kot so jih poslali z inštitutov, je januarja na predsednico vlade naslovilo tudi pet centrov odličnosti. »Zaradi neustreznosti dokumentov še ne moremo dostopati do kohezijskih sredstev iz novega programskega obdobja,« so zapisali direktorji centrov odličnosti.
Nasprotno pa minister Dragonja zatrjuje, da potrjevanje dokumentov »poteka po dogovorjeni časovnici«. Najpomembnejša roka za potrditev temeljnih dveh od treh omenjenih dokumentov se iztečeta aprila oziroma julija letos, je zapisal minister. »Do maja 2014 bosta predvidoma oba dokumenta potrjena s strani evropske komisije,« je bil optimističen. Po naših informacijah naj bi bil naslednji obisk evropske komisije v Sloveniji, na katerem bodo preverjali pripravljenost države na sklepanje sporazumov z Brusljem, načrtovan za april. Iz kabineta predsednice vlade so na naša vprašanja v zvezi s tem odgovorili, da se pripravljajo na ustanovitev posebne vladne službe, ki bo skrbela za pripravo dokumentov in črpanje evropskih sredstev. Te priprave sicer potekajo že od začetka lanskega decembra. Raziskovalci, s katerimi smo govorili, ki pa se v javnosti ne želijo izpostavljati, ob omembi nove vladne službe večinoma zavijajo z očmi, češ da gre za nepotrebno zavlačevanje.
Na Hrvaškem že novi razpisi
»Tudi če bi aprila uspeli doseči dogovor z evropsko komisijo, bodo v Sloveniji prvi razpisi lahko izvedeni šele spomladi 2015,« ocenjuje Andrej Mertelj, direktor podjetja Datalab, ki deluje na področju informacijske tehnologije. »Izračunamo lahko, da bomo z vsakim zamujenim mesecem izgubili približno 45,8 milijona evrov.« Skupaj, pravi, bo izguba v prihodnjih dveh letih lahko dosegla devetsto milijonov evrov. Teoretično ta denar sicer ne bo izgubljen, saj bo sredstva mogoče črpati še v prihodnjih letih. A Mertelj opozarja, da to v praksi ne bo izvedljivo. »Slovenija doslej ni bila sposobna črpati več kot šestdeset odstotkov evropskih sredstev,« ugotavlja. »Gospodarstvo več kot toliko ni sposobno absorbirati.« Zato pravi, da tudi če bi se leta 2015 trudili počrpati zamujena sredstva iz leta 2014, bi morala podjetja zaposliti dvakrat več ljudi, poleg tega pa bi morala naenkrat vložiti veliko več lastnih sredstev, saj se na razpisih vedno zahteva sofinanciranje.
Krivdo za nastali položaj Mertelj pripisuje ministrstvu za gospodarstvo in Gospodarski zbornici Slovenije. Kot pravi, obe instituciji pri pripravi temeljnih dokumentov, ki so podlaga za črpanje sredstev, nista upoštevali zahtev evropske komisije. »Na Hrvaškem pa so dokumente pripravili v skladu z navodili, zato imajo že samo na področju informatike trenutno odprte štiri razpise. Prva izplačila bodo prijavitelji prejeli že v nekaj tednih,« je napovedal Mertelj. Podjetje Datalab je tudi zato sedem bodočih delovnih mest preselilo na Hrvaško. »Računali smo, da se bomo prijavili na razpise v Sloveniji, zdaj pa bomo morali to storiti na Hrvaškem,« pravi Mertelj. »Kot podjetje bomo nadoknadili zamujeno. Kot Slovencu pa mi je žal, da se v naši državi dogaja takšna katastrofa.«
