S kar štirimi dokaj enakovrednimi izzivalci se bo moral soočiti rektor Danijel Rebolj v prvem krogu rektorskih volitev Univerze v Mariboru. Za njegov položaj kandidirajo nekdanji dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Igor Tičar, bivši dekan ekonomsko-poslovne fakultete Samo Bobek, Željko Knez, dekan na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, ter Niko Samec, dekan fakultete za strojništvo.
Ko je pred štirimi leti Rebolj s pičlimi štirimi glasovi več premagal protikandidata Marka Marhla, si je večina na Univerzi v Mariboru obetala občuten preobrat. Rebolj je namreč prepričal večino, da bo svobodomiselni reformator, ki bo ukinil avtokratsko in centralizirano vodenje predhodnika Ivana Rozmana, univerzo pa bo preobrazil v odprto in demokratično akademsko ustanovo.
Zdaj so najbolj razočarani tisti, ki so nekoč verjeli obljubljenim spremembam. Rebolj namreč ni niti približno izpolnil njihovih pričakovanj. Resda se je univerzi uspelo znebiti razvpite mreže gospodarskih družb v posredni lasti univerze, ki se je je oprijel vzdevek uni-hobotnica. A kljub temu ni temeljito počistil z Rozmanovo dediščino, saj je v rektoratu na položajih obdržal večino ključnih kadrov predhodnika. Tudi sicer je Rebolj vztrajno pozabljal eno predvolilno obljubo za drugo. Namesto da bi aktivno razreševal težave, je bila njegova drža praviloma pasivna.
Dvoličnost na filozofski fakulteti
Najbolj odmeven in hkrati najbolj tipičen primer Reboljeve dvoličnosti je bil primer (ne)razrešitve dekana filozofske fakultete Marka Jesenška. Čeprav ga akademski zbor ni večinsko podprl na volitvah, se je Jesenšeku s spretnim manevrom v senatu fakultete uspelo obdržati na položaju. Rebolj je tedaj neformalno predlagal glasovanje o nezaupnici dekanu, ki jo je akademski zbor potem izglasoval kar dvakrat.
Namesto da bi rektor Danijel Rebolj potegnil odločno potezo, je pol leta cincal, nato je sugeriral, da bo upošteval nezaupnico senata. Jesenšku je hrbet dejansko obrnil tudi ta organ fakultete, Rebolj pa ni storil nič, zato je Jesenšek še vedno dekan filozofske fakultete.
Madež na Reboljevi dediščini je pustila tudi poteza iz leta 2013, ko je rektorat od zaposlenih zahteval podpis dovoljenj, s katerimi bi opravili svoje delo ne glede na plačilo. Na nedavni predstavitvi kandidatov se je Rebolj posipal s pepelom. »Obžalujem, da sem to storil. Zadevo bi moral prepustiti v presojo dekanom,« se je izgovarjal in se pohvalil, da mu je uspelo povleči univerzo s strani črne kronike. Med uspehe uvršča tudi delovanje zavoda Raz:um.
Pedagoški uslužbenci univerze že nekaj časa terjajo uvedbo pravičnejših habilitacijskih pravil, preglednejši sistem napredovanja in manj tehnokratskega vodenja univerze. Zato ne preseneča, da je večina kandidatov v svojih programih tem temam namenila veliko pozornosti. Ponujajo različne rešitve. Rebolj bi sistem spremenil z uvedbo odprtih razpisov v skladu s potrebami, Bobek se zavzema za decentralizacijo in za različna habilitacijska merila za različna znanstvena področja, Tičar pa bi uvedel dve habilitacijski komisiji za družboslovne in naravoslovne vede.
Vsi kandidati so bili na predstavitvi programov enotno kritični do predlaganih smernic novega zakona o visokem šolstvu, ki bi med drugim uvedle novost, da bi na univerzah bili redno zaposleni le še redni profesorji, ministrstvo za visoko šolstvo bi uvedlo tudi drugačne volitve rektorja, ki ga ne bi več volile akademske skupnosti, temveč zgolj senat. Na predstavitvi kandidatov se je o smernicah novega zakona kritično izrazil celo Rebolj, kar je mnoge presenetilo, saj je s svojo najožjo ekipo aktivno sodeloval pri snovanju nove zakonodaje.
Precej kritike je bil Rebolj deležen tudi od svojega predhodnika Rozmana. »Za Univerzo v Mariboru je zelo skrb vzbujajoč podatek, da je na lestvici Webometrics v zadnjih dveh letih padla z zelo solidnega 431. na 1810. mesto. To pomeni, da smo še pred dvema letoma bili ena izmed vodilnih univerz v regiji, danes pa smo tretjerazredna univerza in v nevarnosti, da bomo padli v četrto, 'no name' svetovno ligo,« je zapisal v prispevku za časnik Večer.
Torkov volilni rezultat je ta čas še nemogoče napovedati. Rebolj ima zaradi podpore študentov dobre možnosti za uvrstitev v drugi krog, med protikandidati pa ta čas najvišje kotirata Tičar in Bobek.
