Enajst projektov, ki jih je zaradi skrbi, da Slovenija ne bo počrpala vseh evropskih sredstev iz finančne perspektive 2007–2013, vlada naknadno uvrstila na seznam evropskih projektov, še vedno nima odločb, da jih bo mogoče uresničiti s pomočjo evropskega denarja. Hkrati najmanj štirim projektom, ki se sicer že izvajajo, vse bolj grozi, da ne bodo zaključeni do konca naslednjega leta, ko se izteče zadnji rok, ki ga je postavila Evropska unija. Takšni so izsledki avgustovske analize, ki jo je naročila vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).
Zasavje ne odstopa
Eden od tveganih projektov je gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki v Zasavju. Pravočasen zaključek gradnje ogrožajo nepredvidena dela, za katera vključene občine (Litija, Zagorje, Trbovlje, Radeče in Hrastnik) nimajo denarja, obenem pa se zapleta tudi pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja. Zaradi tega so nastale zamude pri gradnji kompostarne in centralne čistilne naprave. Projekt je bil prvotno ocenjen na 14,8 milijona evrov, od tega bo EU iz kohezijskega sklada sofinancirala 6,7 milijona evrov. Da bi gradnjo uspešno končali do predvidenega roka konec oktobra naslednje leto, pa bi morali najti dodaten denar za nepredvidena dela, ki so ovrednotena na skoraj 1,2 milijona evrov (brez DDV). Zasavske občine bi denar, glede na omenjeno analizo, morale zagotoviti do letošnjega septembra, okoljevarstveno dovoljenje pa bi moralo biti izdano do konca marca prihodnje leto.
Čeprav je september že mimo, v Zasavju od projekta ne nameravajo odstopiti, saj menijo, da z vidika odgovornosti do okolja center za ravnanje z odpadki potrebujejo. Poleg tega so po besedah njihove tiskovne predstavnice Tanje Pangerl predstavniki občin in države že 21. junija letos sporazumno ugotovili, da bi morala delež, ki naj bi ga za dodatna nepredvidena dela sicer zagotovile občine, plačati država. Del denarja za takse, ki so ga občine namenile kritju dodatnih stroškov pri gradnji regijskega centra, se je namreč namesto v občinski proračun stekal v državnega. »Usklajevalni sestanki za razrešitev nastale situacije so aktivno potekali vse do junija letos, nato pa so zaradi parlamentarnih volitev in vladne menjave zastali. Občina Hrastnik bo z državnimi organi nemudoma nadaljevala pogajanja za zagotovitev potrebnih sredstev za uspešno nadaljevanje in zaključek projekta,« je še sporočila Pangerlova.
V Pomurju naj bi ogrožala država
Za »ogroženo« se je v analizi SVRK izkazala še gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, ki je vredna 32,5 milijona evrov. EU pri tem sofinancira 18,9 milijona evrov. Gradnja je po podatkih SVRK pod vprašajem zaradi težav pri izdaji gradbenega dovoljenja in zamika izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. »Tudi ob hitrem reševanju nastale problematike se bo vsaj del poskusnega obratovanja izvajal po 31. oktobru 2015,« ocenjuje SVRK.
Težave so možne tudi v zahodnem Pomurju, kjer v okviru projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C gradijo vodovodni sistem. Skupna vrednost bodočega vodovoda znaša 49,3 milijona evrov, od tega EU sofinancira 32 milijonov evrov. Po ugotovitvah SVRK pa bo črpanje sredstev ogroženo, če se ne bo skrajšal »rok izvedbe gradbenih del za objekte za obdelavo vode«. Na vprašanje, kako bo SVRK v naštetih primerih ukrepala, nam je predstavnica službe Nina Omerza odgovorila, da se s projekti intenzivno ukvarjajo in iščejo možne rešitve. »Dokončne odločitve še niso bile sprejete,« je povedala.
Na občini Ljutomer, ki medobčinski pomurski projekt koordinira, pa zadeve vidijo drugače. »Vsa operativa, strokovne vsebine in postopki na ravni projekta dobro tečejo,« nam je zagotovil direktor občinske uprave Tomislav Zrinski. »Gradbena dela se izvajajo v predvidenih rokih in dokumentacijo vodimo na pravilen način. Se pa močno zatika pri izpolnjevanju sofinancerskih dolžnosti na ravni pristojnega ministrstva.« Zrinski pravi, da država oziroma ministrstvo za okolje občini trenutno dolguje 5,1 milijona evrov. »Takšen znesek pomeni resno tveganje varnega poslovanja podjetij,« opozarja Zrinski, ki upa, da izvajalcem ne bo treba delati zastonj oziroma da jim ne bo treba ustaviti strojev. »Na občini se trudimo premostiti razmere v dobro gospodarstva, vendar so naše zmožnosti že skoraj izčrpane. Naloga občine ni, da bi ugotavljala, kdo je kriv za zamudo pri izplačevanju. Menimo pa, da bi moral tisti, ki trdi, da 5,1 milijona evrov ni problem za občino in podjetja, še enkrat premisliti o svojih stališčih.« Zrinski je pojasnil, da bo, ko bodo dela končana, vodovodno omrežje v zahodnem delu Pomurja povezano v celoto in ljudem ne bo več treba piti vode iz nereguliranih vaških vodovodov.
Po analizi SVRK naj bi bila ogrožena tudi izvedba projekta Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja (2. sklop). Njegova skupna vrednost znaša 45,9 milijona evrov, od tega EU sofinancira 29 milijonov evrov. Izvajanje naj bi bilo ogroženo v delu, ki se nanaša na poskusno obratovanje. S kranjske občine so nam sporočili, da bodo situacijo pojasnili v ponedeljek.
