Slovenija je že naredila pomembne korake na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. "Skupaj z nevladnimi organizacijami in državnimi institucijami pa moramo narediti še več," je v uvodu v današnjo konferenco na Brdu poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Ključno se ji zdi, da pri reševanju te problematike sodelujejo vse organizacije in institucije, kar se dogaja tudi pri projektu Vesna. Nacionalno kampanjo namreč ob finančni podpori Evropske komisije skupaj izvajata omenjeno ministrstvo in generalna policijska uprava v sodelovanju z vrhovnim državnim tožilstvom ter ministrstvoma za pravosodje in za zdravje.
Posebej je pomembno, da se kampanja osveščanja izvaja v času krize, ko so ženske še bolj izpostavljene nasilju. "Represija je sicer pomemben del boja proti nasilju, vendar z njo ne moremo rešiti problemov, saj je nasilje vedno odgovor na neko situacijo. Pomembno je, da damo jasno sporočilo, da nasilje v kakršnikoli obliki v družbi ni sprejemljivo," je poudarila Kopač Mrakova.
Vsaka druga ženska ozmerjana
V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja, kot so zmerjanje, kričanje in poniževanje, vsaka druga ženska, vsaka peta ženska pa je žrtev fizičnega nasilja. Na policiji sicer opažajo upad števila obravnavanih kaznivih dejanj z elementi družinskega nasilja, ki ga pripisujejo tudi stalnemu usposabljanju policistov in intenzivnemu sodelovanju z drugimi institucijami. Lani je bilo med žrtvami 2315 žensk in 1076 moških, še leta 2010 pa 3097 žensk in 1229 moških.
Kot pravi generalni direktor policije Stanislav Veniger, so se različne pristojne institucije združile v operativnem sodelovanju, pa tudi v javni kampanji informiranja ljudi. "Ob povečani medijski, strokovni in politični pozornosti je osveščanje javnosti po dveh desetletjih trdega dela obrodilo sadove. Nasilje v družini je postalo tudi prepoznan družben problem," je dejal.
Kljub temu pa je v javnem mnenju še vedno zaznati ambivalenten odnos do nasilja nad ženskami. "Po eni strani se ga vsi zavedamo, ga javno problematiziramo in ga označujemo kot nesprejemljivega. Po drugi strani pa takrat, ko smo priče nasilju, raje umaknemo pogled, kot da bi dvignili telefon in poklicali pomoč," je opozoril Veniger.
Spomnil je, da smo v zadnjih letih bistveno izboljšali zakonodajo in podrobneje opredelili ukrepe za zaščito žrtev, pa tudi storilcev, saj bodo, če niso deležni ustrezne strokovne pomoči, še naprej iskali žrtve. A se v praksi vse zakonske določbe niso obnesle, je povedala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je prepričana, da je pomoči še vedno premalo.
Zato je vesela, da smo danes, dan pred dnevom žena, na začetku kampanje, ki se osredotoča na več dejavnikov uspešnega reševanja nasilja v družini. Veniger je prepričan, da bo projekt ponudil rešitve za marsikatero sistemsko težavo, da bo poglobil znanje strokovnih delavcev, izboljšal sistem ukrepanja, predvsem pa žrtve spodbudil, da poiščejo pomoč.