Vodstvo bolnišnice in večina članov sveta zavoda UKC Maribor so bili opazno zadovoljni in olajšani nad včerajšnjim preklicem stavke v oddelku za kardiologijo in angiologijo. Doseženi kompromis, 20-odstotni dodatek na plačo za ekipo laboratorija za interventno kardiologijo, so na izredni seji sveta zavoda označevali kot uspeh. Predstojnik oddelka Vojko Kanič pa je včeraj zamišljeno zrl predse. Razplet je bil zanj popoln fiasko, zato je napovedal odstop s predstojniškega položaja. Pričakuje tudi, da se bo sistem »v nekaj mesecih sesul«.
Upor mlajših zdravnikov?
»Svoje kolege sem pustil na cedilu, saj je doseženi dogovor omogočil zgolj to, da stavke ne bo,« je bil razočaran Kanič. »Kar smo dosegli, je zelo daleč od naših prizadevanj. Mlajši kolegi dogovor doživljajo kot ponižanje. Pogajanja smo izgubili. Razočaral sem kolege in zato prevzemam vso odgovornost.« Kaniča je še posebej prizadelo, da jih je med pogajanji nehal 100-odstotno podpirati mariborski odbor sindikata Fides. Iz zapisnikov minulih pogajanj izhaja, da se je začelo pojavljati nezadovoljstvo v članstvu sindikata, zahteve kardiologov so pričele jeziti predvsem kirurge, češ da se ustvarjajo razlike med specialisti. Zato je tudi mogoče razumeti potezo predsednika mariborske enote sindikata Borisa Rižnarja, ki je v pogajanjih stopil korak nazaj in v sredo ocenil, da je rešitev, ki jo vseskozi ponuja direktor UKC Maribor Gregor Pivec, zadovoljiv kompromis.
Rižnar je včeraj zavrnil Kaničev očitek, da je kardiologe pustil na cedilu. »Prišli smo do konca poti v zakonskih okvirih, ko s stavko ne bi bilo mogoče doseči zahtev,« je dejal in se strinjal, da dogovorjeno plačilo ni zadovoljivo za tovrstne zahtevne posege. Stavkovni odbor kardiologov je včeraj soglašal s predlagano rešitvijo dodatnega plačila. Iz naslova 20-odstotnega dodatka zaradi povečanega obsega dela bi kardiologi prejeli med 600 in 800 evri bruto na mesec plus plačilo za evidentirane nadure in pripravljenost na domu, s čimer bi se po oceni sindikalista približali stavkovni zahtevi, to je 200 evrov bruto po podjemni pogodbi za posamični poseg. Dogovor je bil včeraj dopolnjen še z ugodnostjo, da bodo vsi zdravstveni delavci, ki so v UKC Maribor v stalni pripravljenosti na domu, v prihodnje prejeli plačilo za dodatno naduro ob prihodu na delo, omogočen jim bo brezplačni dostop z avtomobilom na območje kliničnega centra, interventni kardiologi bodo upravičeni do šestih dodatnih dni dopusta zaradi izpostavljenosti rentgenskemu sevanju. Obenem je bila izpolnjena tudi njihova zahteva, da se nemudoma poskrbi za naložbo v dodatni laboratorij za interventno kardiologijo. Po besedah Gregorja Pivca bosta čez leto dni na voljo dve sobi z dvema rentgenskima napravama.
Kljub tem napovedim Kanič ne verjame, da se bodo čakalne vrste zaradi tega kaj skrajšale. Po njegovih besedah sta dva mlajša sodelavca napovedala, da v prihodnje ne bosta več delala interventnih kardioloških posegov, izobraževanje je prekinil tudi specialist, ki naj bi se po prvotnih načrtih prihodnje leto pridružil ekipi. »Sistem se bo v nekaj mesecih sesul,« je pesimističen Kanič.
Zaradi zahtev v Mariboru lahko pade po Ljubljani
Jedro spora med kardiologi in vodstvom UKC Maribor je bilo plačilo ekipe laboratorija za interventne posege, ki se je občutno zmanjšalo, ko je vodstvo lani uvedlo elektronsko evidentiranje delovnega časa. Boj kardiologov za »pravično« plačilo pa utegne v prihodnosti doživeti še nehoteni preobrat, zaradi katerega bo bolela glava še ljubljanske kolege. Svet UKC Maribor je včeraj znova apeliral na ministrstvo za zdravje, naj ugotovi razloge neenakosti: v Ljubljani naj bi opravili upravni nadzor in poiskali enotno sistemsko rešitev za delo v stalni pripravljenosti na domu. »Ne moremo v Mariboru delati po enem sistemu, v nekaterih drugih ustanovah pa po drugačnem,« je prepričan Bogdan Čepič, predsednik sveta zavoda UKC Maribor.
V ljubljanskem UKC, kjer imajo na interni kliniki 11 interventnih kardiologov, so plačevanje kadra razrešili salomonsko. Zdravnik kardiolog na uro pripravljenosti, ki traja med 15.30 uro popoldne in 7.30 uro zjutraj, prejme 27,9 evra bruto, če je doma, pa približno 4,5 evra bruto. A hkrati ugotavljajo, da je glede na lanske podatke interventni kardiolog v pripravljenosti približno 95 odstotkov časa v bolnišnici. Potemtakem znaša povprečno plačilo za dan pripravljenosti (v omenjenem času) približno 420 evrov bruto. Kardiologi v tem času v povprečju dnevno poskrbijo za šest bolnikov, za konec tedna pa za osem bolnikov. Interventni kardiologi v bolnišnici niso prisotni le zaradi interventnih posegov, ampak tudi zaradi celovite obravnave kardiološkega urgentnega bolnika, ugotavljajo v ljubljanskem UKC.
V Mariboru je do junija lani veljal podoben način plačevanja nadurnega dela. Za posamezni poseg je članom ekipe pripadalo dogovorjeno število nadur. Kardiologi so si pisali od pet ur za poseg in po tri ure za diagnostiko; če so v enem dnevu presegli maksimalnih 16 ur, pa so nadaljnje posege opravili brez dodatnega plačila. Junija lani, ko so zadnjič obračunavali plačila po starem sistemu, so mariborski kardiologi poleg osnovnega plačila prejeli še med 1460 in 2547 evri bruto nadomestila iz naslova nadurnega dela v stalni pripravljenosti. Z uvedbo elektronskega evidentiranja dela zdravnikov pa je ta dodatek usahnil na največ 932 evrov; toliko je kardiolog prejel za 30 nadur junija letos. Sicer so povprečni zneski za delo v pripravljenosti junija znašali med 300 in 400 evri bruto.
