Več kot 42 milijonov evrov sta Slovenija in Evropska unija odšteli za gradnjo razkošnega poslopja ob desnem dravskem nabrežju. Naložbo v eno najbolj luksuznih izobraževalnih poslopij pri nas je vzel pod drobnogled urad za nadzor proračuna, ki dela pod okriljem ministrstva za finance. Revizorji so dokumentacijo pregledali septembra lani, to je sočasno s svečanim odprtjem novogradnje. Revizorje je v prvi vrsti zanimalo, kako se je porabil denar iz evropskih kohezijskih skladov. Ugotovili so, da je univerza izpeljala izbor izvajalcev določenih gradbenih in obrtniških del v nasprotju z zakonom o javnem naročanju.
Sporna sklenitev aneksov
Univerza v Mariboru je junija 2011 sklenila pogodbo za gradnjo medicinske fakultete s konzorcijem Begrad-Granit. Gradnja je stekla, aprila in novembra 2012 pa je univerza z gradbincema podpisala še dva aneksa k pogodbi v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov. Vrednost celotne pogodbe se sicer ni spremenila, saj so se z aneksoma zgolj zamenjale določene gradbene operacije. Tisti, ki so bili odgovorni za izvedbo projekta, so se med drugim domislili, da bi bilo bolj trajnostno, če bi namesto daljinskega ogrevanja objekt imel toplotne črpalke. Ocenili so tudi, da fakulteta ne potrebuje restavracije, temveč dodatno predavalnico.
Zaradi teh sprememb so z gradbinci sklenili že omenjena aneksa. Okoliščino, da niso izpeljali razpisa, na katerem bi iskali najugodnejšega ponudnika, so utemeljili s pojavom »nepredvidenih okoliščin«, poleg tega pa naj izvedbe teh gradbenih posegov ne bi bilo mogoče ločiti od udejanjanja temeljnega naročila.
»Potreba po dodatnih delih ni nastala zaradi nepredvidenih okoliščin,« so prepričani v uradu za nadzor proračuna. Predlagali so, da univerza vrne državi 1,16 milijona evrov, kar znaša četrtino vrednosti spornih poslov. Ustrezni zahtevek za vračilo denarja je že podalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Rok za plačilo je potekel v petek.
Država bo morala sprožiti sodno izterjavo, ker univerza ni nakazala niti evra denarja. V rektoratu vztrajajo, da niso storili ničesar narobe. Sklenitev aneksov so utemeljevali s povečanjem predvidenega vpisa študentov na novi medicinski fakulteti, v vmesnem času naj bi se spremenili tudi določeni predpisi.
Nič od tega ne dopušča tovrstne izvedbe javnega naročila, vztrajajo na pristojnem ministrstvu. Zakonodaja se je spremenila že pred začetkom gradnje. Čeprav nova fakulteta lahko sprejme okoli 130 študentov, se je v prvi letnik septembra lani vpisalo toliko brucev kot leto poprej – to je 86, skupaj s tujci in študenti s posebnimi potrebami pa jih je bilo približno sto. Dekan Ivan Krajnc je ob lanskem odprtju fakultete napovedal, da bodo število vpisnih mest dvignili v študijskem letu 2014/2015.
Nepravilnosti ustavile črpanje kohezijskih sredstev
Od prvih načrtov za gradnjo nove fakultete do njenega odprtja je minilo sedem let, to obdobje pa so zaznamovali številni zapleti. Najbolj odmevni so bili tisti, povezani z izborom izvajalca gradbenih del. Šele po številnih pritožbenih postopkih in spornih odločitvah državne revizijske komisije je naročilo prejel že omenjeni novomeško-slovenjebistriški konzorcij.
Tudi to dogajanje utegne doživeti za univerzo boleč epilog. TV Slovenija je poročala o zaupnem dokumentu evropske komisije, iz katerega naj bi izhajalo, da je bil razpis izpeljan nepravilno. Zato naj bi komisija zahtevala kazen v vrednosti 1,7 milijona evrov.
Ta napaka je tudi eden izmed razlogov, da ima Slovenija do preklica ustavljeno črpanje kohezijskih sredstev. Rektor Danijel Rebolj je dejal, da z očitki evropske komisije ni seznanjen. Če bi se dejansko zgodilo, da bi morala državna univerza vrniti več kot 2,8 milijona evrov, bi to ogrozilo njeno delovanje, saj ta vsota predstavlja več kot pet odstotkov njenega proračuna za študijsko dejavnost.
