»Z obnovo so med vojno začeli Nemci, dela so bila končana leta 1953, ko je bil Fedor Gradišnik prvi upravnik gledališča. Kasneje je bila obnovljena dotrajana streha, uredili so se kletni prostori, ki so bili v poraznem stanju, in namestili so se novi stoli v dvorani. Obnovljena so bila stranišča za publiko in odrske deske, še vedno pa nas čaka ureditev celotnega prvega, drugega in tretjega nadstropja. Žal zaradi finančne krize vsi projekti stojijo,« pravi Kosijeva.
Med odroma samo lesene deske
V celjskem gledališču se zavedajo, da bi bilo potrebno obnovo izpeljati postopoma, ker bi se sicer morali za dve leti preseliti na nadomestno lokacijo. Zato bi bilo najprej potrebno oder pod odrom preseliti v bližnje prostore nekdanje knjižnice za odrasle na Gledališkem trgu 6. »To bi nam veliko pomenilo. Imeli bi dva ločena prostora za vaje in predstave, kar bi nam bistveno olajšalo delo. Oder pod odrom se namreč nahaja pod velikim odrom. Ločujejo ju samo lesene odrske deske, ki ne zagotavljajo zvočne izolacije. Igramo ali vadimo lahko samo na enem odru, nikakor pa ne na obeh hkrati. Če bi imeli dva ločena prostora, bi lahko srednjim šolam ponudili več predstav male scene. Lahko bi organizirali literarne večere in pogovore z ustvarjalci. Lažje bi organizirali delo in tudi vaje bi bile kakovostnejše,« našteva upravnica.
Celjski gledališčniki morajo zaradi prostorske stiske pogosto vaditi v muzejski sobi, kjer seveda ni odra in prostora za postavitev scene, zato so bili zelo razočarani, ker na lanskem javnem razpisu niso dobili evropskega denarja.
Že tretjič razočarani
»Nismo bili prvič razočarani. Že tretjič smo izpadli! Zdaj nam ne preostane nič drugega, kot da čakamo na naslednji razpis za evropska sredstva in si želimo, da bomo na njem uspešnejši. Upam pa, da ne bo prepozno, ker je obnova zares nujno potrebna,« še pravi Kosijeva.
Iz rok se jim je izmuznilo 800.000 evrov in to predvsem zato, ker na javnem razpisu niso izpolnjevali kriterija vpliva projekta na zaposlovanje oziroma ustvarjanja novih bruto delovnih mest. Od 58 prijavljenih vlog je bilo v izbor uvrščenih samo pet prijav, ki so dosegle 80 ali več točk. Mestna občina Celje je s prijavo za SLG Celje dosegla samo 60 točk. Kosijeva pojasnjuje, da so jim manjkale ravno tiste točke, ki bi jih lahko dobili z novim zaposlovanjem, ki pa je zaradi strogih varčevalnih ukrepov praktično nemogoče. Prostori nekdanje knjižnice, ki so v lasti občine, bodo tako še dolgo časa samevali oziroma bodo uporabni samo kot skladišče za kulise.
»Res škoda, da nam ni uspelo. Preselitev bi bila tako velik finančni zalogaj, da ga sami ne bi zmogli, občina pa prav tako nima denarja. Če bi preselili oder pod odrom, bi lahko v prostore nekdanje knjižnice preselili del produkcije,« je še povedala upravnica. Po njenih besedah bi bilo nujno potrebno obnoviti garderobe igralcev, pisarniške prostore, hodnike in električno napeljavo, pa tudi dvorano, kjer bi prav prišla vsaj manjša klančina, ki bi gledalcem omogočila boljšo vidljivost. mg
