Da to drži, nam je potrdil tudi direktor Koceroda Ivan Plevnik, prav tako pa tudi direktor Komunale Štefan Šumah, ki je ob tem poudaril, da dolg do Koceroda nenehno zmanjšujejo. A še najbolj župane skrbi za denar, ki naj bi se s strani občanov na računu komunale namensko zbiral že nekaj let, namenjen izključno sanaciji tako imenovane smetne jame. Gre za staro jamo na Holmcu v občini Prevalje, kamor je komunala dolga leta odlagala smeti vseh štirih koroških občin. »Vendar denarja komunala ni sproti odvajala Kocerodu, temveč je z njim reševala likvidnostne probleme. Gre za kriminal, saj so zadrževali namensko zbran denar, zdaj pa se ne ve, kje in kako bodo denar, ki so ga občani že plačali, dobili nazaj. Občine pa so v čudni situaciji, saj se lahko zgodi, da bodo kot ustanoviteljice morale ta dolg pokriti, kakor vedo in znajo,« pravijo dobro obveščeni viri.
Za zapiralna dela pol milijona evrov na leto
Šumah se strinja, da gre za perečo zadevo, predvsem zato, ker se okoljevarstvena zakonodaja nenehno zaostruje. »Mi ta trenutek nekaj načrtujemo in računamo, da se bodo stroški nekoč zmanjšali za polovico, pa si država čez noč premisli, spremeni uredbo in tako s prihranki ni nič,« odgovarja Šumah. In pomenljivo doda, da bodo občine za sanacijo pač morale najti denar. Dolga do Koceroda ne zanika, a hkrati zagotavlja, da ga nenehno zmanjšujejo, obenem pa odločno zatrjuje, da so doslej namensko zbran denar porabili izključno za zapiralna dela. »Trenutno imamo zaprt že lep del tega odlagališča, za vse obstajajo računi, pogodbe, v katere je mogoče vpogledati. A resnica je, da bo za sanacijo potrebnega še bistveno več denarja, kot je bilo sprva načrtovano,« napoveduje Šumah.
Po njegovem so vsega krivi resnično visoki stroški zapiralnih del. »Vse mora potekati po predpisih in na leto nas to stane skoraj pol milijona evrov,« pravi Šumah. In dodaja, da je k temu treba prišteti še obvezne monitoringe, čiščenje odpadnih vod in stroške upravljanja in to občine dodatno bremeni. »Doslej smo se obnašali zelo racionalno, a dejstvo je, da bodo položnice slej ko prej višje, kot so bile do zdaj,« še napoveduje Šumah. Vprašanje pa je, ali se bodo s tem strinjali tudi župani. Ti za zdaj še molčijo in čakajo na bilanco, ki bo razkrila bolj natančne številke o domnevni izgubi, potem pa bodo tudi ukrepali.